AktualnoNovice

25.04.2018
Slovesnost v počastitev tridesete obletnice Pisateljske ustave
Ustavno sodišče Republike Slovenije je v torek, 24. aprila 2018, pripravilo slovesnost, s katero je obeležilo trideseto obletnico objave Tez za Ustavo Republike Slovenije. Objavljene so bile v tematski številki Časopisa za kritiko znanosti pod naslovom Gradivo za slovensko ustavo in 25. aprila 1988 prvič predstavljene na javni tribuni v Cankarjevem domu. Besedilo je v zgodovini slovenske ustavnosti poznano pod imenom Pisateljska ustava.

Slovesnost je otvorila predsednica Ustavnega sodišča, dr. Jadranka Sovdat, ki je v pozdravnem nagovoru predstavila člane Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega sociološkega društva, ki so sodelovali pri redakciji besedila Tez. Sodelujoči člani Društva slovenskih pisateljev so bili Milan Apih†, Janez Menart†, Tone Pavček†, Tone Peršak, Dimitrij Rupel in Veno Taufer, člani Slovenskega sociološkega društva pa France Bučar†, Tine Hribar, Peter Jambrek, Mitja Kamušič†, Veljko Rus† in Ivan Svetlik. Predgovore so napisali Tone Peršak, Dimitrij Rupel, Janez Menart†, Rudi Šeligo†, Ivan Bernik in Peter Jambrek, uvodne razlage pa Tine Hribar, Tone Peršak, Peter Jambrek, Veljko Rus†, Ivan Svetlik, Mitja Kamušič† in France Bučar†. Pokojnim avtorjem Pisateljske ustave so se navzoči poklonili z minuto molka.
 
Predsednica dr. Jadranka Sovdat je poudarila, da je bila Pisateljska ustava moderno ustavno besedilo in da so bile v njej izrecno navedene tudi nekatere pravice, ki v veljavni Ustavi niso ubesedene, jih je pa z razlago Ustave opredelilo Ustavno sodišče, kot npr. človekovo dostojanstvo, pravica do ustanavljanja političnih strank in pravica do doma.
 
Osrednji del slovesnosti, ki je potekal kot pogovor med sodelujočimi avtorji Pisateljske ustave, je uvedel prof. dr. Franc Grad. Navedel je, da je bila Pisateljska ustava kritičen odziv na tedanje konfliktne razmere v družbi in da so avtorji njenega besedila z njegovo objavo izkazali pogum. Oceni je, da je bilo v nasprotju s tedanjo jugoslovansko ustavo njeno besedilo koncizno, jasno in lahko razumljivo, vsebovala pa je vse temeljne vsebine moderne ustave.
 
V pogovoru so sodelovali dr. Tine Hribar, dr. Peter Jambrek, Tone Peršak, dr. Dimitrij Rupel, dr. Ivan Svetlik in Veno Taufer, ki so bili leta 1988 člani skupne redakcijske komisije Tez za ustavo Republike Slovenije. Obudili so spomine na čas njihovega sestavljanja in orisali razmere, ki so sprožili njihov nastanek. Izzvali so jih tedanji ustavni amandmaji k jugoslovanski ustavi, s katerimi je federacija hotela uveljaviti centralizirano ureditev v državi.
 
Dr. Peter Jambrek je poudaril, da gre za enega pomembnih izvorov slovenske ustavnosti, ki so nastajali v obdobju od 1986. do 1990. leta, ko je bila pripravljena t. i. Podvinska ustava. Povedal je, da jih je pri pripravi besedila kot vodilno moto spremljalo izhodišče, po katerem je dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano z zakonom. Želeli so namreč zavarovati posameznika pred posegi države. V nadaljevanju je dr. Tine Hribar poudaril, da je vsekakor šlo za ustavo 20. stoletja, ki je v svoji preambuli poudarjala nekatere temeljne vrednote, med drugim svetost življenja. Veno Taufer je vlogo pisateljev pojasnil tudi s tem, da so bili prav pisatelji pogosto prizadeti zaradi posegov države s prepovedmi v njihovo svobodo ustvarjanja. Spomnil je tudi na Majniško deklaracijo in njeno temeljno zahtevo, da hočemo živeti v suvereni državi slovenskega naroda. Tone Peršak je opozoril, da je kljub zagatnosti tedanjih razmer ob oblikovanju besedila obstajala neomejena vera v človekove pravice in občutek neskončne svobode. Dr. Ivan Svetlik je poleg tega poudaril tudi potrebo po spremembi tedaj nedelujočega ekonomskega sistema in prehod v tržno ekonomijo. Z današnjega vidika pa je ocenil, da bi morali nekoliko več poudarka dati pomenu dela v primerjavi z lastnino. Dr. Dimitrij Rupel je spomnil na dogodke, ki so se v tedanji uradni politiki odvijali ob nastajanju Pisateljske ustave, in sklenil, da so v Sloveniji ustavnost spodbudili kulturniki in pisatelji, štafeto pri oblikovanju ustave pa so šele kasneje predali poklicnim politikom.
 
Predsednica Ustavnega sodišča dr. Jadranka Sovdat se je na koncu vsem avtorjem Pisateljske ustave zahvalila za pogum in ustvarjalnost, ko so ju premogli v tedanjih časih, da so oblikovali ta pomemben izvor slovenske ustavnosti, in za pripravljenost, da so svoje spomine in gledanja na tedanji čas javno predstavili za zgodovinski spomin.