kazalo | kontakti | razmik | pisava | tiskanje | English

2. Državljani drugih republik nekdanje SFRJ, 26. 2. 1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, ki so dejansko živeli v Republiki Sloveniji, so svoj pravni položaj lahko uredili na podlagi Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki ga je Državni zbor sprejel hitro in v roku, ki mu ga je Ustavno sodišče določilo z odločbo št. U-I-284/94 z dne 4. 2. 1999. Zanje so tako prenehale kršitve človekovih pravic do enakosti pred zakonom ter do osebnega dostojanstva in varnosti že tedaj. Zakon pa ni uredil položaja oseb, izbrisanih iz registra stalnega prebivalstva, ki so bile kot tujci odstranjene iz države oziroma ki so Republiko Slovenijo zapustile iz razlogov, neposredno povezanih z izbrisom, in se vanjo niso mogle vrniti. Predvsem slednje je bilo v ospredju ob drugem odločanju Ustavnega sodišča 3. 4. 2003, ko je bila z odločbo št. U-I-246/02 ugotovljena protiustavnost zakonske ureditve in Državnemu zboru določen šestmesečni rok za njeno odpravo.

3. S sprejetjem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji se je Državni zbor odzval na navedeno odločbo Ustavnega sodišča. Z njegovo uveljavitvijo bo prenehala večletna kršitev načel pravne države in delitve oblasti, do katere je prišlo zaradi nespoštovanja te odločbe. Z Zakonom in z izdajo posamičnih aktov na njegovi podlagi bodo odpravljene vse ugotovljene protiustavnosti, za vse navedene osebe bodo prenehale kršitve človekovih pravic do enakosti pred zakonom ter osebnega dostojanstva in varnosti. Vendar se na podlagi Zakona ne vzpostavljajo nove pravice oseb oziroma se pravna razmerja ne vzpostavljajo za nazaj. Zagotovljeno pa bo moralno zadoščenje kot posebna oblika odprave posledic, ki so nastale zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva. Če je posameznikom zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva nastala škoda zato, ker so jim bile odvzete pravice, vezane na pogoj stalnega prebivanja v Republiki Sloveniji, bi se lahko zastavilo vprašanje morebitne odškodninske odgovornosti države, vendar le ob izpolnjenih predpostavkah za vzpostavitev te odgovornosti, kot izhajajo iz 26. člena Ustave in iz veljavne zakonske ureditve. Ne da bi se Ustavno sodišče spuščalo v vprašanje, ali so navedene predpostavke sploh izpolnjene, je treba ugotoviti, da lahko Državni zbor vselej sprejme zakon, s katerim lahko na ustavno dopusten način omeji morebitno odškodninsko odgovornost države, neutemeljen pa je očitek, da bi to vprašanje moral urediti prav predvideni Zakon in da je zato, ker tega vprašanja ne ureja, protiustaven.

4. Na podlagi sprejetega Zakona bo mogoče dokončno urediti pravni položaj državljanov drugih republik nekdanje SFRJ, izbrisanih iz registra stalnega prebivalstva. Državni zbor s tem izpolnjuje vse obveznosti, ki izhajajo iz odločbe Ustavnega sodišča.

5. Glede na to, da Državni zbor s predvidenim zakonom na ustavnoskladen način odpravlja obstoječe protiustavno stanje, z njim ureja le vprašanja, ki so neposredno povezana z bistvom zakonske ureditve, ugovori protiustavnosti, ki jih navajajo predlagatelji zahteve za razpis referenduma, pa niso utemeljeni, je Ustavno sodišče v okoliščinah tega primera odločilo, da bi z zavrnitvijo Zakona na referendumu nastale protiustavne posledice. Odločilo je, da je treba načelom pravne države, pravici do enakosti pred zakonom, pravici do osebnega dostojanstva in varnosti, pravici do odprave kršitev človekovih pravic in avtoriteti Ustavnega sodišča dati prednost pred pravico do referendumskega odločanja.