Ustavno sodišče je na pobudo nevladnih organizacij, ki na področju varstva okolja oziroma ohranjanja narave delujeta v javnem interesu, odločalo o ustavnosti Zakona o interventnem odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave, ki je določal obseg in pogoje interventnega selektivnega in omejenega odvzema 200 medvedov in 11 volkov iz narave do 30. septembra 2020 ter spremljanje odvzema in vodenje evidenc odvzetih živali iz narave.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da je izpodbijani zakon s prilogama v bistvenem delu konkretno določal obseg ter časovno in prostorsko razporeditev načrtovanega odstrela točno določenega števila medvedov in volkov ter pogoje in omejitve, ki jih je treba upoštevati pri izvedbi tega odstrela. Ocenilo je, da je imela izpodbijana ureditev v tem bistvenem delu, čeprav je bila sprejeta v zakonski obliki, naravo posamičnega akta. Ker je po veljavni pravni ureditvi za konkretno urejanje posamičnih razmerij oziroma za sprejem ustreznih ukrepov na področju varstva zavarovanih živalskih vrst, med katere spadata tudi vrsti rjavi medved in volk, pristojna Vlada, je Ustavno sodišče presojalo, ali je zakonodajalec s sprejetjem ureditvez navedeno vsebino ravnal skladno z načelom delitve oblasti iz drugega stavka drugega odstavka 3. člena Ustave. Iz tega ustavnega načela med drugim izhaja zahteva, da posamezna veja oblasti ne sme prevzemati pristojnosti drugih vej oblasti, niti nedopustno posegati v izvrševanje njunih tipičnih oblastnih funkcij. Zato zakonodajna oblast ne sme prevzemati funkcij, ki so tipično izvršilne narave in pripadajo izvršilni (oziroma upravni) oblasti, prav tako pa ne sme posegati v tipični funkciji sodne veje oblasti, da odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov oziroma pravnih oseb ter nadzoruje zakonitost izvršilne funkcije odločanja o konkretnih posamičnih razmerjih.

Ustavno sodišče je presodilo, da zakonodajalec z izpodbijanim zakonom ni izvrševal svoje tipične (zakonodajne) funkcije, ki jo ima v sistemu državne oblasti, temveč je prevzel funkcijo, ki pripada izvršilni veji oblasti, hkrati pa je nedopustno posegel tudi v pristojnost sodne veje oblasti, saj ji je preprečil, da bi skladno s prvim odstavkom 157. člena Ustave izvrševala neodvisni sodni nadzor nad delom izvršilne oblasti oziroma nadzor nad zakonitostjo posamičnih aktov njenih organov. Ustavno sodišče je odločilo, da je izpodbijani zakon v neskladju z načelom delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave. Zato ga je razveljavilo.