Ustavno sodišče je ugotovilo, da peti odstavek 98. člena Zakona o pravdnem postopku, kolikor se nanaša na pritožbo, pripelje do tega, da stranka, v imenu katere je pritožbo vložil odvetnik, ki ni predložil pooblastila, ne pride do vsebinskega preizkusa svojega pravnega sredstva. Izpodbijana določba učinkuje zelo utesnjujoče – ker je večina zavrženj na njeni podlagi verjetno posledica očitnih napak ali lapsusov in tudi zato, ker pravna ureditev v nekaterih primerih zahtevo po predložitvi pooblastila v celoti opušča. Zato peti odstavek 98. člena in šesti odstavek 324. člena Zakona o pravdnem postopku v presojanem delu nedopustno posegata v 25. člen Ustave.

Čeprav takojšnje zavrženje pritožbe v določeni meri pripomore k zasledovanemu cilju pospešitve postopka (ker preventivno učinkuje tako, da odvetniki vložijo več pritožb skupaj s pravilnimi in popolnimi pooblastili), izpodbijani določbi protiustavno nesorazmerno posegata v človekovo pravico do pravnega sredstva. Korist ureditve je namreč relativno majhna, njene posledice pa hude, ker stranka zaradi zavrženja pritožbe za vedno izgubi pravico do vsebinskega instančnega preizkusa sodbe prve stopnje.

Ustavno sodišče je odločalo o zahtevi za oceno ustavnosti Višjega delovnega in socialnega sodišča, ki je izpodbijalo ureditev Zakona o pravdnem postopku, da se po odvetniku vložena pritožba, ki ji ni predloženo pooblastilo, zavrže nemudoma, brez pozivanja na odpravo pomanjkljivosti.