Ustavno sodišče je očitke pritožnice zavrnilo. V primeru teh postopkov je namreč sodna praksa že pred uveljavitvijo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ter nato tudi po njegovi uveljavitvi (tudi še v času izdaje izpodbijanega sklepa) ob upoštevanju 5. člena (v zvezi s 7. členom) Zakona o zemljiški knjigi štela, da je ločitveni upnik ločitveno pravico pridobil z dnem vložitve predloga za vknjižbo hipoteke, če je bil predlog za njeno vknjižbo vložen pred začetkom stečajnega postopka, predlogu pa je bilo ugodeno (vpis vknjižbe dovoljen in opravljen) po začetku stečajnega postopka. Enako je sodna praksa štela v primeru pridobitve lastninske pravice stečajnega dolžnika na obremenjenih nepremičninah.

V obravnavanem primeru je bil predlog za vknjižbo lastninske pravice stečajne dolžnice na obremenjenih nepremičninah v zemljiško knjigo vložen dva meseca pred začetkom stečajnega postopka nad njo, kar naj bi bilo pritožnici glede na prvi odstavek 6. člena ZZK-1 znano že dan po vložitvi navedenega predloga. Pritožnica bi se spričo navedenega morala zavedati pomena vknjižbe plombe pri z njeno hipoteko obremenjenih nepremičninah ter njenih posledic in bi morala kot dober gospodar in tudi kot strokovnjak za to področje spremljati stanje nepremičnin. Ker se načelo publicitete nanaša tudi na poznavanje plombe in s plombo zajetega vpisa, bi morala pritožnica po vpisu plombe to plombo preveriti in na podlagi listin ugotoviti njeno vsebino, s tem pa tudi morebitne spremembe lastništva na obremenjenih nepremičninah. To pa še toliko bolj glede na to, da je plomba na obremenjenih nepremičninah obstajala že v času pritožničinega prijavljanja njenih terjatev in ločitvenih pravic v stečajnem postopku prejšnje lastnice obremenjenih nepremičnin.

Ustavno sodišče je odločalo o ustavni pritožbi pritožnice, ki je zatrjevala, da ji je bila kršena pravica do zasebne lastnine, ker je bila njena prijava terjatev in ločitvenih pravic pred rednimi sodišči obravnavana kot prepozna. Menila je, da je lastninska pravica na navedenih nepremičninah, s tem pa tudi njena ločitvena pravica nastala šele z njeno vknjižbo v zemljiško knjigo po preteku prekluzivnega roka za prijavo terjatev in ločitvene pravice in ne pred začetkom stečajnega postopka z vložitvijo predloga za vknjižbo navedene pravice. Ker naj ločitvene pravice v času teka prekluzivnega roka še ne bi imela, je v navedenem roku ni mogla prijavljati.