Arhiv novic

AktualnoNovice

02.08.2017
Odločba Ustavnega sodišča št. Up-323/17 z dne 6. 7. 2017
Pritožnik je bil s sodbo okrožnega sodišča spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po prvem in drugem odstavku 240. člena KZ-1. Izrečena mu je bila kazen eno leto in šest mesecev zapora. Višje sodišče je pritožbi pritožnika in njegove zagovornice zavrnilo, ugodilo pa je pritožbi okrožne državne tožilke in prvostopenjsko sodbo v odločbi o kazenski sankciji spremenilo tako, da je pritožniku zvišalo kazen na dve leti zapora. Zahtevo za varstvo zakonitosti pritožnikove zagovornice je Vrhovno sodišče zavrnilo. Zoper navedene sodbe je pritožnik vložil ustavno pritožbo.

V ustavni pritožbi je pritožnik zatrjeval kršitve pravic do obrambe in do izvajanja dokazov v njegovo korist iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP in 49. člena KZ-1. Trdil je, da so sodišča odločala samovoljno, postopek naj ne bi bil pošten, kršen naj bi bil tudi 6. člen EKČP ter 14. člen MPDDP. V ustavni pritožbi se je skliceval tudi na odločbo Ustavnega sodišča št. Up-120/97 z dne 18. 3. 1999, po kateri naj bi bilo pošteno sojenje zagotovljeno v skladu z 22. in 29. členom Ustave. Ustavnemu sodišču je pritožnik predlagal, naj zaradi njegovega slabega zdravstvenega stanja do končne odločitve o zadevi zadrži izvrševanje pravnomočne kazenske sodbe.

Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrnilo. Pri tem je izhajalo iz svoje ustaljene ustavnosodne presoje, da ni pristojno presojati pravilnosti uporabe materialnega in procesnega prava same po sebi. Pritožniku je pojasnilo, da se pri svoji presoji omeji na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču oziroma na oceno, ali je sodna odločba že na prvi pogled očitno napačna, torej taka, da ni oprta na razumne pravne argumente, zaradi česar je utemeljeno sklepanje, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona temveč na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev. Ocenilo je, da pritožnik s svojimi navedbami, s katerimi se zgolj sklicuje na pravilno uporabo materialnega in procesnega prava, in zgolj s trditvijo, da je v kazenskem postopku prišlo do kršitev 22. in 29. člena Ustave, ni utemeljil očitkov, da so sodišča v postopku ravnala samovoljno in kršila njegovi pravici do obrambe in izvajanja dokazov v korist.

Datoteke

acrobat Odločba
[226.77 KB]
acrobat Pritrdilno LM dr. Sovdat
[219.23 KB]
acrobat Odklonilno LM Šorli
[218.43 KB]
acrobat Odklonilno LM DDr. Jaklič
[254.85 KB]