AktualnoNovice

13.11.2017
Odločba Ustavnega sodišča št. Up-502/14 z dne 15. 6. 2017
Ustavno sodišče je odločalo o ustavni pritožbi pritožnika, ki je bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja goljufije in kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Pritožnik je med drugim trdil, da mu je bila v kazenskem postopku kršena pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave, ker je bila zakonita sodnica iz sojenja neutemeljeno izločena.

Ustavno sodišče je zadevo presojalo z vidika drugega odstavka 23. člena Ustave, ki določa, da lahko sodi le sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom (t. i. zakoniti sodnik). Uvodoma je pojasnilo, da gre pri navedeni določbi za posebno ustavno zahtevo, namenjeno uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave, v nadaljevanju pa se je omejilo na presojo, ali in v katerih primerih lahko neutemeljena izključitev sodnika iz sojenja pri strankah in v javnosti vzbudi objektivno utemeljeno bojazen, da v zadevi ne bo odločeno nepristransko. Pri tej presoji je Ustavno sodišče ločilo dva položaja, in sicer 1.) položaj, ko je zakoniti sodnik iz sojenja neutemeljeno izključen proti svoji volji (predodelitev zadeve s strani predsednika sodišča na lastno pobudo ali na predlog vodje sodnega oddelka; prenos krajevne pristojnosti na predlog sodišča, strank ali oškodovanca; izločitev sodnika, s katero sodnik ne soglaša) in 2.) položaj, ko sodnik neutemeljeno zahtevo za svojo izločitev poda sam ali ko jo poda stranka, izločani sodnik pa z zahtevo soglaša. Po presoji Ustavnega sodišča v prvem položaju neutemeljena predodelitev zadeve oziroma izločitev sodnika že sama zase zadostuje za utemeljeno bojazen, da v zadevi ne bo odločeno nepristransko. Drugače pa velja v primeru, ko do izločitve sodnika ne pride proti njegovi volji. Tedaj je namreč verjetnost, da je z izločitvijo sodnika prišlo do nedovoljenega vplivanja na izid postopka, tako neznatna, da zgolj ta okoliščina ne more vzbuditi objektivno utemeljenega dvoma o nepristranskem odločanju. V takem primeru morajo biti podane še dodatne okoliščine, ki kažejo, da je do neutemeljene izločitve prišlo z namenom vplivanja na izid postopka in ne morda zaradi sodnikove zmote o identiteti strank, napačne pravne interpretacije razlogov za izločitev, nepravilne ocene dejstev oziroma zaradi kakega drugega razloga, ki ni v funkcionalni povezavi z izidom postopka.
 
V obravnavani zadevi je zakonita sodnica sama podala predlog za svojo izločitev, Ustavno sodišče pa v podatkih spisa in v ustavni pritožbi ni našlo okoliščin, ki bi kazale, da je bila izločitev sodnice zlorabljena z namenom vplivanja na izid postopka (na primer okoliščin, ki bi kazale, da je bila sodnica v podajo neutemeljene zahteve za izločitev prisiljena). Glede na navedeno je Ustavno sodišče zaključilo, da ni prišlo do kršitve zahteve o zakonitem sodniku iz drugega odstavka 23. člena Ustave, s tem pa tudi ne do kršitve pravice do nepristranskega sodišča iz prvega odstavka 23. člena Ustave.
 
Ustavno sodišče je presojalo še nekatere druge zatrjevane kršitve in presodilo, da le-te niso podane, zato je ustavno pritožbo zavrnilo.

Datoteke

acrobat Odločba
[360.15 KB]
acrobat Odklonilno LM DDr. Jaklič
[355.20 KB]