Zoper pritožnika teče kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja zlorabe prostitucije po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 175. člena Kazenskega zakonik (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16 in 27/17 – KZ-1). Pritožnik je vložil ustavno pritožbo zoper pravnomočen sklep, s katerim mu je sodišče iz razloga ponovitvene nevarnosti pripor podaljšalo še za dva meseca.

Bistveni očitek pritožnika v ustavni pritožbi je bil, da mu je sodišče kršilo njegovo pravico do obrambe iz druge alineje 29. člena Ustave, ker ni upoštevalo pravočasne izjave ene od njegovih zagovornic o predlogu državnega tožilca za podaljšanje pripora. Enako kršitev naj bi sodišče storilo tudi s tem, ko je zapisalo, da je bilo pravici do obrambe zadoščeno že s tem, ko je bila upoštevana ena od izjav pritožnikovih zagovornikov.

Pravico do obrambe obdolženec med drugim uresničuje tudi s pravico, da se sam in po svojem zagovorniku oziroma zagovornikih, če jih ima v postopku več, izjavi o predlogu državnega tožilca za podaljšanje pripora.

Ustavno sodišče je ocenilo, da sodišče krši pravico pritožnika do obrambe iz druge alineje 29. člena Ustave kadar ne upošteva vseh izjav, ki so jih pritožnikovi zagovorniki dali o predlogu državnega tožilca za podaljšanje pripora. Pravico pritožnika do obrambe iz druge alineje 29. člena Ustave po oceni Ustavnega sodišča krši tudi stališče sodišča, da je bilo vsaj z upoštevanjem ene od takih izjav zadoščeno pravici pritožnika do obrambe, saj pomeni nedopustno selekcijo pritožnikovih obrambnih možnosti.

Ker izpodbijana sklepa v času odločanja Ustavnega sodišča nista več veljala, je Ustavno sodišče zgolj ugotovilo kršitev pravice pritožnika do obrambe iz druge alineje 29. člena Ustave.