Ustavno sodišče je presodilo, da sta sodišči s tem stališčem kršili pravico pritožnika iz prvega odstavka 23. člena Ustave, ki zagotavlja tudi objektivni videz nepristranskosti sojenja. Ustavno sodišče je poudarilo, da je za zagotavljanje objektivnega vidika pravice iz prvega odstavka 23. člena Ustave – poleg zagotavljanja jamstev v posameznem postopku – pomembno tudi odstranjevanje okoliščin, ki lahko prizadenejo videz nepristranskosti sodnega odločanja v javnosti oziroma povzročijo dvom o njem.  Za sojenje se lahko določi drugo stvarno pristojno sodišče tudi v primeru, če so za to podani drugi tehtni razlogi (prenos krajevne pristojnosti po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku). Med okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati o drugih tehtnih razlogih za prenos krajevne pristojnosti, se uvrstijo tudi tiste, s katerimi stranka v predlogu za prenos krajevnosti pristojnosti utemeljuje dvom o videzu nepristranskosti sodnega odločanja oziroma o objektivni nepristranskosti vseh sodnikov določenega stvarno pristojnega sodišča. Do teh okoliščin se morajo sodišča opredeliti in jih vsebinsko presoditi. Te obveznosti se ne morejo razbremeniti tako, da od stranke zahtevajo, naj te okoliščine uveljavlja najprej s poimenskim izločanjem vsakega posameznika sodnika. V takem primeru lahko pride tudi do kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ki jo prav tako zagotavlja prvi odstavek 23. člena Ustave.

 

Ustavno sodišče je odločalo o ustavni pritožbi pritožnika, ki je v kazenskem postopku predlagal prenos krajevne pristojnosti, ker mu Okrožno sodišče v Mariboru ne bi moglo zagotoviti nepristranskega sojenja in bi bilo zato treba izločiti vse sodnike tega sodišča.

Pritožnik je podal predlog za prenos krajevne pristojnosti na podlagi prvega odstavka 35. člena Zakona o kazenskem postopku. Okoliščine, s katerimi je utemeljeval obstoj tehtnih razlogov za prenos krajevne pristojnosti, so po mnenju pritožnika objektivno upravičevale dvom o zagotavljanju videza nepristranskosti sodnikov Okrožnega sodišča v Mariboru kot stvarno pristojnega sodišča za odločanje na prvi stopnji. Višje sodišče v Mariboru je v sklepu, s katerim je zavrnilo predlog za prenos krajevne pristojnosti, poudarilo, da mora biti, če obstajajo tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti zaradi dvoma o nepristranskosti vseh sodnikov sodišča, najprej odločeno o izločitvi vseh sodnikov in šele nato o prenosu pristojnosti. To stališče je potrdilo tudi Vrhovno sodišče.