Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-23/12 z dne 5. 4. 2012 odločilo, da Zakon o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku, Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, Zakon o dopolnitvah Zakona o gospodarskih družbah in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije niso v neskladju z Ustavo. Odločitev je sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Deisinger in Zobec, ki sta dala odklonilni ločeni mnenji.

V obravnavani zadevi je Državni svet zahteval oceno ustavnosti petih zakonov, ki jih je Državni zbor po vloženem odložilnem vetu Državnega sveta ponovno sprejel 2. 11. 2011, torej potem, ko ga je predsednik republike 21. 10. 2011 razpustil in razpisal predčasne volitve. Državni svet meni, da Državni zbor po razpustu ne more več izvrševati svojih pristojnosti oziroma da lahko sprejema le zakone, ki so nujni.

Ustavno sodišče je presodilo, da razpust Državnega zbora in razpis predčasnih volitev ne pomenita prenehanja obstoja Državnega zbora, temveč Državni zbor obstaja in ohrani svoj mandat vse do konstituiranja novega Državnega zbora. Ker je Državni zbor nosilec zakonodajne oblasti in ker je vsebina njegovega mandata prav v izvrševanju zakonodajne oblasti, Državni zbor, ki je razpuščen z aktom predsednika republike, ohrani svojo zakonodajno funkcijo, vse dokler te funkcije na prvi seji ne prevzame novoizvoljeni Državni zbor. Kontinuirano izvrševanje zakonodajne funkcije je za učinkovito delovanje države temeljnega pomena.

Ustavno sodišče je zavrnilo tudi očitek, da je po razpustu zakonodajna funkcija Državnega zbora omejena samo na sprejemanje nujnih zakonov. Vsako omejitev zakonodajne funkcije, ki je ena od treh temeljnih funkcij državne oblasti, bi morala Ustava izrecno predvideti. Ker Ustava tovrstnih omejitev ni predvidela, razpust Državnega zbora ne vpliva na veljavnost zakonov in drugih odločitev, sprejetih v času od razpusta do konstituiranja novega Državnega zbora.

Pomen akta predsednika republike, s katerim se v ustavno predvidenih primerih razpusti Državni zbor, je skrajšanje mandatne dobe Državnega zbora in začetek postopka predčasnih volitev. Z vsebinskega vidika pa je ustavni položaj Državnega zbora po razpisu predčasnih volitev enak kot po razpisu rednih volitev. V skladu z načelom demokratičnosti pride šele s prvo sejo novoizvoljenega Državnega zbora do prenosa pooblastila za izvrševanje zakonodajne oblasti na novi Državni zbor.

                                                                                                                                  dr. Ernest Petrič
                                                                                                                                        Predsednik