Ustavno sodišče je varuh ustavnosti, je najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so postavljene v samo bistvo Ustave Republike Slovenije. Tudi letos je Ustavno sodišče s posebno slovesnostjo obeležilo dan ustavnosti, ki ga praznuje v počastitev dne, ko je bila sprejeta in razglašena Ustava, ki je temeljno vodilo odločanja ustavnih sodnic in ustavnih sodnikov.
Slavnostni govornik na slovesnosti ob dnevu ustavnosti je bil predsednik Sodišča Evropske unije prof. dr. Vassilios Skouris.

Prof. dr. Skouris, ki funkcijo predsednika Sodišča Evropske unije opravlja že drugi mandat, je svoj nagovor posvetil spremembam, ki jih Lizbonska pogodba prinaša za varstvo temeljnih pravic v Evropi. Z začetkom veljavnosti te pogodbe je namreč Evropska Unija dobila svoj katalog pravic, saj je Listina Evropske unije o temeljnih pravicah postala pravno zavezujoča za institucije Unije in tudi za države članice, kadar izvajajo pravo Unije. Ob nacionalnih ustavah in Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin je bil tako na območju Evropske unij dokončno vzpostavljen še tretji sistem varstva temeljnih pravic. Prof. dr. Skouris je poudaril pomembnost te pridobitve za povečanje demokratične legitimnosti Unije in napredovanje evropske integracije ter opozoril na pionirsko vlogo, ki jo je pri priznavanju človekovih pravic v okviru evropskega pravnega reda odigralo Sodišče Evropske unije. To je že pred desetletji prepoznalo pomembnost sodnega preizkusa kršitev temeljnih pravic in zato kljub odsotnosti zakonodajne podlage ustvarilo bogato sodno prakso na tem področju. Kljub temu razvoju ni mogoče dvomiti, da pravno zavezujoč katalog pravic povečuje pravno varnost državljanov Unije in drugih posameznikov, zlasti ob upoštevanju širitve pristojnosti Unije na občutljiva področja, kot so priseljenska in azilna politika ter policijsko in pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah.
Predsednik Sodišča Evropske unije je opozoril tudi na morebitne težave pri zagotavljanju enotnega standarda varstva človekovih pravic, saj lahko večje število pravnih virov, katerih področja uporabe se v precejšnjem obsegu prekrivajo, pomeni manjšo učinkovitost varstva in ustvarja zmedo med posamezniki, pravniki in sodniki. Predsednik je izpostavil težave, ki bi jih lahko povzročila morebitna nasprotja med sodno prakso Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice, vendar je hkrati opozoril na poseben pomen, ki ga Sodišče Evropske unije priznava sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, in izrazil domnevo, da bo Unija kmalu pristopila k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Pri tem je poudaril, da se "ne glede na pristop ni treba bati dveh bistveno različnih standardov varstva človekovih pravic v Evropi, če bosta strasbourško in luxembourško sodišče še naprej sodelovali in si izkazovali vzajemno spoštovanje."
Vassilios Skouris -govor