Organizacija


Ustavno sodišče je v razmerju do drugih državnih organov samostojen in neodvisen državni organ. Svojo organizacijo in delo ureja s poslovnikom in drugimi splošnimi akti.

Veljavno organizacijo določata Poslovnik Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) in Pravilnik o notranji organizaciji in pisarniškem poslovanju Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 56/11).

I. Notranja organizacija Ustavnega sodišča

1. Ustavno sodišče ima predsednico oziroma predsednika (v nadaljevanju predsednik), ki ga izvolijo ustavne sodnice in ustavni sodniki (v nadaljevanju ustavni sodniki) izmed sebe s tajnim glasovanjem za dobo treh let. V odsotnosti ga nadomešča podpredsednica oziroma podpredsednik, ki se izvoli na enak način.

Predsednik Ustavnega sodišča predstavlja Ustavno sodišče. V zadevah zunaj sodnega postopka predstavlja Ustavno sodišče v mejah svoje pristojnosti ali v mejah pooblastila predsednika tudi generalna sekretarka oziroma generalni sekretar (v nadaljevanju generalni sekretar) Ustavnega sodišča.

2. Ustavno sodišče odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na sejah, na katerih je poleg predsednika in ustavnih sodnikov prisoten še generalni sekretar Ustavnega sodišča. Pri posamezni točki dnevnega reda je na seji prisotna tudi tista svetovalka oziroma svetovalec Ustavnega sodišča (v nadaljevanju svetovalec Ustavnega sodišča), ki mu je zadeva dodeljena v delo. Seje Ustavnega sodišča vodi predsednik Ustavnega sodišča. Določijo se praviloma za čas pomladanskega in za čas jesenskega zasedanja z razporedom dela. Pomladansko zasedanje traja od 10. januarja do 15. julija, jesensko zasedanje traja od 10. septembra do 20. decembra.

Zadeve iz pristojnosti Ustavnega sodišča se dodeljujejo ustavnim sodnikom praviloma po abecednem redu začetnic njihovih priimkov. Zadeve ustavnih pritožb se dodeljujejo ustavnim sodnikom glede na njihov razpored v senatih praviloma po abecednem redu začetnic priimkov članov senata.

Svetovalcem Ustavnega sodišča, ki jih imenuje Ustavno sodišče izmed pravnih strokovnjakov,  dodeljuje zadeve v delo generalni sekretar Ustavnega sodišča.

3. O vprašanjih, povezanih s svojo organizacijo in delom, odloča Ustavno sodišče na upravnih sejah.

4. Za preizkus ustavnih pritožb ima Ustavno sodišče tri tričlanske senate in sicer:
- senat za preizkus ustavnih pritožb s področja kazenskopravnih zadev (kazenski senat),
- senat za preizkus ustavnih pritožb s področja civilnopravnih zadev (civilni senat),
- senat za preizkus ustavnih pritožb s področja upravnopravnih zadev (upravni senat).

Delitev dela med senati določi Ustavno sodišče z razporedom dela. Po veljavnem razporedu dela senat za preizkus ustavnih pritožb s področja kazenskopravnih zadev obravnava ustavne pritožbe zoper posamične pravne akte, izdane v kazenskih postopkih, postopkih o gospodarskih prestopkih in postopkih o prekrških ter ustavne pritožbe zoper posamične akte, izdane v upravnem sporu in upravnih postopkih po določbah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Senat za preizkus ustavnih pritožb s področja civilnopravnih zadev obravnava ustavne pritožbe zoper posamične pravne akte, izdane v pravdnih in izvršilnih postopkih ter v postopkih gospodarskih sporov, ter ustavne pritožbe zoper posamične pravne akte, izdane v nepravdnih in zapuščinskih postopkih, in zoper posamične pravne akte, izdane v postopkih zaradi motenja posesti. Senat za preizkus ustavnih pritožb s področja upravnopravnih zadev obravnava ustavne pritožbe zoper posamične pravne akte, izdane v postopkih, za katere je določena pristojnost po določbah Zakona o upravnem sporu, ter ustavne pritožbe zoper posamične pravne akte, izdane v postopkih delovnih in socialnih sporov. Predsednika senata in člane senata določi Ustavno sodišče z razporedom dela.

5. Ustavno sodišče ima naslednja delovna telesa:
a) Komisijo za redakcijo, ki pripravlja končna besedila odločb in sklepov Ustavnega sodišča, ki jih to sprejme na seji;
b) Študijsko komisijo, ki obravnava posamezna vprašanja v zvezi s postopkom pred Ustavnim sodiščem in pripravlja predloge načelnih stališč o njih;
c) Komisijo za gospodarska in organizacijska vprašanja, ki pripravlja predloge odločitev za upravne seje Ustavnega sodišča zlasti s področij notranje organizacije, materialnega poslovanja, osebnih prejemkov in povračil, finančnega načrta in njegovega izvrševanja; komisija odloča o posameznih vprašanjih, kadar tako določajo splošni akti Ustavnega sodišča ali na podlagi pooblastila upravne seje;
d) Personalno komisijo, ki  odloča o zadevah zaposlovanja, napredovanj in imenovanj v skladu s pravili, ki jih določa splošni akt Ustavnega sodišča;
e) Komisijo za pritožbe, katere senati v skladu s splošnim aktom odločajo o pritožbah zoper odločitve o pravicah in obveznostih zaposlenih v sekretariatu Ustavnega sodišča, ki imajo status javnih uslužbencev, ter o pritožbah kandidatk in kandidatov zoper odločitve v postopkih javnih natečajev za zasedbo uradniških delovnih mest;
f) Uredniški odbor Zbirke odločb in sklepov Ustavnega sodišča, ki ureja Zbirko, v kateri se objavljajo vse odločbe in sklepi, s katerimi se odloči o zadevah iz pristojnosti Ustavnega sodišča, razen sklepov senatov, ki se objavijo le, če senati tako sklenejo.

II. Sekretariat Ustavnega sodišča

1. Za opravljanje strokovnih, sodnoupravnih, finančnih in administrativno-tehničnih del ima Ustavno sodišče Sekretariat, ki ga sestavljajo naslednje organizacijske enote:
- Strokovna služba,
- Služba za analize in mednarodno sodelovanje,
- Služba za dokumentacijo in informatiko,
- Glavna pisarna in
- Služba za splošne in finančne zadeve.

2. Generalni sekretar Ustavnega sodišča skrbi za usklajeno delovanje vseh služb Sekretariata. Neposredno vodi in organizira delo Strokovne službe, Službe za analize in mednarodno sodelovanje, Službe za dokumentacijo in informatiko ter Glavne pisarne. V razmerju do zaposlenih v teh službah ima položaj predstojnika državnega organa. V odsotnosti generalnega sekretarja nadomešča namestnica oziroma namestnik generalnega sekretarja (v nadaljevanju namestnik generalnega sekretarja).

3. Strokovno službo sestavljajo svetovalke in svetovalci Ustavnega sodišča (v nadaljevanju svetovalci Ustavnega sodišča), ki pripravljajo poročila ter osnutke odločb in sklepov v zadevah iz pristojnosti Ustavnega sodišča. Svetovalci Ustavnega sodišča so univerzitetni diplomirani pravniki z opravljenim pravniškim državnim izpitom oziroma magisterijem pravnih znanosti. Delo svetovalcev lahko opravljajo tudi sodniki, dodeljeni na delo na Ustavno sodišče. Delo svetovalcev Ustavnega sodišča na posameznih pravnih področjih vodijo namestnik in pomočniki oziroma pomočnice generalnega sekretarja Ustavnega sodišča, ki hkrati opravljajo delo svetovalca v zahtevnejših zadevah. V strokovni službi se opravljajo tudi pravniške strokovne naloge s področja sodne uprave, ki so v pristojnosti generalnega sekretarja.

4. Služba za analize in mednarodno sodelovanje zbira podatke in informacije pravne narave, potrebne za delo strokovne službe, pripravlja pravne podlage za ustavnosodno evidenco, prevaja odločitve Ustavnega sodišča v angleški jezik in opravlja naloge s področja mednarodnega sodelovanja. Službo vodi predstojnik oz. predstojnica službe.

5. Služba za dokumentacijo in informatiko zagotavlja informacijsko podporo delu Ustavnega sodišča, skrbi za računalniško podprto poslovanje, vodi ustavnosodno evidenco in opravlja knjižnično dejavnost za potrebe Ustavnega sodišča. Službo vodi predstojnik oziroma predstojnica službe.

6. Glavna pisarna sprejema vloge, odpravlja odločbe in sklepe ter druga pisanja Ustavnega sodišča, vodi vpisnike in druge evidence, skrbi za razdeljevanje gradiv za seje Ustavnega sodišča in senatov, skrbi za objavo odločb in sklepov ter za arhiviranje gradiv. Vodi jo vodja glavne pisarne.

7. Služba za splošne in finančne zadeve opravlja finančno-računovodska, splošna pravna in kadrovska dela, protokolarna, administrativno-tehnična ter druga spremljajoča dela. Službo vodi direktorica oziroma direktor službe, ki je tudi odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta Ustavnega sodišča. V razmerju do zaposlenih v tej službi ima direktor službe položaj predstojnika državnega organa. V odsotnosti ga nadomešča pomočnica oziroma pomočnik direktorja službe

    Organigram