Pristojnosti

Večino pristojnosti Ustavnega sodišča izrecno določa že Ustava, dopušča pa, da se določijo tudi z zakonom.

Pristojnosti, določene z Ustavo

Po določbah Ustave Ustavno sodišče odloča:
  • o skladnosti zakonov  z Ustavo;
  • o skladnosti zakonov in drugih predpisov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in s splošnimi načeli mednarodnega prava;
  • o skladnosti podzakonskih predpisov z Ustavo in z zakoni;
  • o skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z Ustavo in z zakoni;
  • o skladnosti splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, z Ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi;
  • o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti;
  • o sporih glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi, in med samimi lokalnimi skupnostmi;
  • o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi;
  • o sporih o pristojnostih med Državnim zborom, predsednikom republike in Vlado;
  • o protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank;
  • o pritožbah proti odločitvam Državnega zbora o potrditvi poslanskih mandatov;
  • o obtožbi zoper predsednika republike, predsednika Vlade in ministre;
  • o skladnosti mednarodne pogodbe z Ustavo v postopku njene ratifikacije.


Pristojnosti, določene z zakonom

Z zakonom je določena pristojnost Ustavnega sodišča, da:
  • odloča o pritožbah zoper odločitev Državnega zbora o izvolitvi poslancev Republike Slovenije v evropski parlament;
  • odloča o pritožbah zoper odločitev Državnega sveta, da se mandat njegovim članom ne potrdi;
  • odloča o utemeljenosti odločitve Državnega zbora, da ne razpiše referenduma o spremembi Ustave;
  • odloča o zahtevi Državnega zbora glede ocene ustavnosti posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve zakona ali zaradi zavrnitve zakona;
  • odloča o zahtevi občinskega sveta za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti zahteve za razpis referenduma;
  • presoja ustavnost sklepa Državnega zbora o razpustitvi občinskega sveta oziroma razrešitvi župana.


Ustavnosodna presoja predpisov – pooblastila Ustavnega sodišča  

Protiustavne zakone Ustavno sodišče v celoti ali delno razveljavi, protiustavne oziroma protizakonite podzakonske predpise in splošne akte za izvrševanje javnih pooblastil Ustavno sodišče razveljavi ali odpravi (z učinkom ex tunc). Če je predpis protiustaven oziroma nezakonit zato, ker določenega vprašanja, ki bi ga moral urediti, ne ureja ali pa ga ureja na način, ki ne omogoča razveljavitve oziroma odprave, izda Ustavno sodišče ugotovitveno odločbo in določi zakonodajalcu oziroma organu, ki je izdal protiustaven oziroma nezakonit predpis, rok za odpravo protiustavnosti oziroma nezakonitosti. Ustavno sodišče lahko do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijanih predpisov. Če Ustavno sodišče zadrži izvrševanje izpodbijanih predpisov, lahko hkrati določi, na kakšen način se odločitev izvrši.  

Postopek odločanja (pobude)

(1) Vložene pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov ali splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, najprej preizkusi z razporedom dela določeni sodnik, ki zbere podatke, potrebne za odločitev, ali naj Ustavno sodišče začne postopek.

(2) Če za obravnavo pobude niso izpolnjene procesne predpostavke (pristojnost, pravni interes, pravočasnost, pooblastilo za postopek pred Ustavnim sodiščem, predpisane bistvene sestavine pobude in predložitev listin za utemeljitev pravnega interesa), Ustavno sodišče pobudo zavrže.

(3) Če je pobuda očitno neutemeljena ali če od odločitve ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, Ustavno sodišče pobudo zavrne.

(4) Če Ustavno sodišče pobudo sprejme, se začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti.

(5) Če izpodbijani predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil ne velja več oziroma je v izpodbijanem delu prenehal veljati ali je bil spremenjen ali dopolnjen, Ustavno sodišče odloči o njegovi ustavnosti oziroma zakonitosti, če niso bile odpravljene posledice njegove neustavnosti oziroma nezakonitosti.

Ustavne pritožbe pooblastila Ustavnega sodišča

Ustavno sodišče ustavno pritožbo sprejme v obravnavo, če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela hujše posledice za pritožnika, ali če gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve. Ustavna pritožba zoper posamične akte, izdane v sporih majhne vrednosti, v sporih zaradi motenja posesti, v zadevah prekrškov, in zoper odločitev o stroških postopka praviloma ni dovoljena. Ustavno sodišče lahko v postopku odločanja o ustavni pritožbi posamičen akt odpravi oziroma razveljavi in vrne zadevo pristojnemu sodišču oziroma drugemu organu v novo odločanje. Če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, lahko tudi samo odloči o sporni pravici oziroma svoboščini. Pri odločanju o ustavni pritožbi lahko Ustavno sodišče presodi tudi ustavnost oziroma zakonitost predpisa oziroma splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil.

Postopek odločanja (ustavne pritožbe)

(1) Vložene ustavne pritožbe preizkusi najprej z razporedom dela določeni sodnik.

(2) O zavrženju, nesprejemu ali sprejemu ustavne pritožbe v obravnavo odloča senat treh sodnikov, določen z razporedom dela. Če senat ni soglasen, o tem odločajo tudi drugi sodniki, ki niso člani senata.

(3) Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrže:
- če ne gre za posamičen akt, s katerim bi bilo odločeno o pritožnikovi pravici, obveznosti ali o pravni koristi;
- če pritožnik nima pravnega interesa za odločitev o ustavni pritožbi;
- če ustavna pritožba ni dovoljena, če je prepozna ali če niso izčrpana vsa pravna sredstva;
- če je ustavno pritožbo vložila neupravičena oseba;
- če je ustavna pritožba pomanjkljiva, ker ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov ali listin in je pritožnik ne dopolni v skladu s pozivom Ustavnega sodišča oziroma je tako nepopolna, da je Ustavno sodišče ne more preizkusiti.

(4) Če senat ne odloči drugače, vsebuje obrazložitev sklepa o zavrženju ali o nesprejemu ustavne pritožbe samo navedbo razloga odločitve in sestavo senata Ustavnega sodišča.

(5) Če je ustavna pritožba sprejeta v obravnavo, o njej odloči Ustavno sodišče v polni sestavi. Če je Ustavno sodišče že odločilo o enakem ustavnopravnem primeru tako, da je pritožniku ugodilo, izda odločbo, s katero ugodi ustavni pritožbi, senat Ustavnega sodišča.


Način sprejemanja odločitev

Ustavno sodišče obravnava zadeve iz svoje pristojnosti na nejavni seji ali na javni obravnavi, ki jo razpiše predsednik Ustavnega sodišča, če sam tako odloči ali če to zahtevajo trije ustavni sodniki. Po končanem obravnavanju Ustavno sodišče odloči na nejavni seji z večino glasov vseh ustavnih sodnikov. Ustavni sodnik, ki ne soglaša z večinsko odločitvijo ali obrazložitvijo odločbe, lahko da odklonilno ali pritrdilno ločeno mnenje.

O tem ali so za obravnavo ustavne pritožbe izpolnjene predpostavke, in o tem, ali bo ustavno pritožbo sprejelo v obravnavo, odloči Ustavno sodišče v senatu treh ustavnih sodnikov.

Zoper odločbe in sklepe, izdane v zadevah iz pristojnosti Ustavnega sodišča, ni dovoljena pritožba.


    Izpostavljeno