VII. OBRAVNAVANJE IN ODLOČANJE


1. Vrstni red obravnavanja zadev


46. člen
(vrstni red)

(1) Ustavno sodišče obravnava zadeve praviloma po vrstnem redu njihovega prejema.

(2) Kot prednostne obravnava naslednje vrste zadev:
- zadeve, za katere je v predpisih, ki se uporabljajo na podlagi ZUstS, določeno, da jih mora sodišče obravnavati in o njih odločati hitro;
- zadeve, v katerih je sodišče prekinilo postopek in zahtevalo oceno ustavnosti zakona;
- zadeve, za katere zakon določa rok, v katerem mora Ustavno sodišče zadevo obravnavati in o njej odločiti;
- spore glede pristojnosti.

(3) Ustavno sodišče lahko sklene, da bo kot prednostne obravnavalo naslednje vrste zadev:
- enostavnejše zadeve, ki jih je mogoče obravnavati in o njih odločiti že v fazi postopka preizkusa ali v fazi pripravljalnega postopka;
- zadeve, v katerih gre za reševanje pomembnega pravnega vprašanja;
- v drugih primerih, kadar tako sklene Ustavno sodišče.

(4) O predlogu udeleženca v postopku za prednostno obravnavo odloči Ustavno sodišče, če tako predlaga sodnik poročevalec ali drug ustavni sodnik.

(5) Zadeve iz drugega in tretjega odstavka tega člena se obravnavajo praviloma po vrstnem redu istovrstnih prednostnih zadev; če obstajajo posebej utemeljene okoliščine, lahko Ustavno sodišče sklene drugače.

2. Poročilo sodnika poročevalca

47. člen

(poročilo)

(1) O zadevi, ki je predmet postopka, odloči Ustavno sodišče na seji na podlagi pisnega ali ustnega poročila sodnika poročevalca ali na podlagi predloženega osnutka odločbe ali sklepa.

(2) Pisno poročilo se izdela v zahtevnejših zadevah, če tako oceni sodnik poročevalec ali če tako na seji zahteva kateri izmed ustavnih sodnikov. V tem primeru poročilo 
obsega, kar je treba za odločitev Ustavnega sodišča, kot na primer pregled obstoja procesnih predpostavk, predstavitev dotedanje ustavnosodne presoje, primerjalnopravni prikaz ustavnosodne presoje ali presoje meddržavnih sodišč, druge primerjalnopravne podatke, predstavitev tuje in domače pravne teorije, izbor pripravljalnih gradiv za Ustavo in izpodbijane predpise, argumente za in proti nakazanim možnim rešitvam.

(3) Poročilo lahko vsebuje tudi predlog, naj se razpiše javna obravnava, predlog o morebitni delni ali popolni izključitvi javnosti z obravnave; v primeru obravnavanja zadeve na seji je poročilu praviloma priložen osnutek odločbe ali sklepa.

3. Združitev ali izločitev zadev
 
48. člen

(združitev)

Če več vložnikov v svojih vlogah predlaga oceno ustavnosti oziroma zakonitosti istih ali vsebinsko povezanih določb zakona, drugega predpisa ali splošnega akta, izdanega  
za izvrševanje javnih pooblastil, lahko Ustavno sodišče na predlog sodnika poročevalca s sklepom vse vloge združi zaradi skupnega obravnavanja in odločanja.

49. člen
(izločitev)

(1) Če vloga vsebuje predlog za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti določb dveh ali več zakonov, drugih predpisov ali splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, pa njihovo skupno obravnavanje ni potrebno ali ni smotrno, lahko Ustavno sodišče na predlog sodnika poročevalca s sklepom vlogo izloči zaradi ločenega obravnavanja in odločanja o ustavnosti oziroma zakonitosti.

(2) Izločena vloga se lahko vpiše kot samostojna zadeva ali pa se, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega člena, združi z drugo zadevo.

50. člen
(pobuda in ustavna pritožba)

Če ustavna pritožba vsebuje tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov ali splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, se vloga opredeli in obravnava kot pobuda in kot ustavna pritožba.

4. Javna obravnava

51. člen

(razpis)

(1) Javno obravnavo razpiše predsednik.

(2) Udeleženci postopka se povabijo na obravnavo s pisnim vabilom tako, da prejmejo vabilo praviloma osem dni pred obravnavo. V posameznih primerih lahko predsednik odredi krajši rok.

(3) Vabilu se priložijo kopija vloge ter kopija odgovora na vlogo in druge potrebne priloge, če ni bilo to gradivo poslano udeležencu že med pripravljalnim postopkom.

(4) Poleg udeležencev postopka lahko Ustavno sodišče odloči, da bo na javno obravnavo povabilo tudi druge osebe, ki lahko pripomorejo k reševanju stvari, ki je predmet postopka. V takšnem primeru sodnik poročevalec odloči tudi, kateri deli spisa se tem osebam pošljejo skupaj z vabilom.

52. člen
(potek javne obravnave)

(1) Na začetku javne obravnave obvesti predsednik navzoče o zadevi, ki je predmet javne obravnave, ugotovi, ali so prišli vsi povabljeni, udeležence opozori, naj se v svojih navedbah omejijo le na tisto, kar Ustavnemu sodišču ni znano iz njihovih vlog, in opozori na 28. člen tega poslovnika.

(2) Če javna obravnava ali njen del ni javen, razglasi to predsednik ob začetku obravnave oziroma ob začetku tistega njenega dela, ki ni javen.

(3) V upravičenih primerih, zlasti kadar je treba izvesti dokaze, lahko Ustavno sodišče preloži javno obravnavo in določi nov narok, lahko pa obravnavo tudi prekine.

(4) Za vzdrževanje reda med javno obravnavo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek.

53. člen
(posvetovanje in glasovanje)
 
Posvetovanje in glasovanje o odločitvi v zadevi, ki je predmet javne obravnave, se opravi na nejavni seji. Glasujejo samo tisti ustavni sodniki, ki so bili navzoči na javni obravnavi.

54. člen
(razglasitev)
 
(1) Kadar se odločitev razglasi ustno, razglasi predsednik izrek odločbe ali sklepa, sodnik poročevalec pa navede bistvene razloge za sprejeto odločitev.

(2) Ustna razglasitev izreka odločbe ali sklepa je vedno javna.

5. Seja

55. člen

(sklic)

(1) Seje Ustavnega sodišča sklicuje predsednik v skladu z razporedom dela Ustavnega sodišča.

(2) Seje Ustavnega sodišča se sklicujejo v obdobjih iz drugega odstavka 11. člena tega poslovnika, in sicer enkrat tedensko, če z razporedom dela ali s sklepom Ustavnega sodišča ni določeno drugače.

56. člen
(dopisna seja)

(1) Če sodnik poročevalec ne predlaga drugače, obravnava Ustavno sodišče predloge za začasno zadržanje izvrševanja zakonov, drugih predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, tako, da sodnik poročevalec predloži poročilo in osnutek odločitve drugim ustavnim sodnikom. Ustavno sodišče lahko sklene, da bo na enak način odločalo tudi o drugih vrstah zadev.

(2) Če nihče izmed ustavnih sodnikov v roku osmih dni ali v roku, ki ga s sklepom določi Ustavno sodišče, ne nasprotuje odločitvi, je ta sprejeta.

(3) Če se v primeru iz prejšnjega odstavka kateri izmed ustavnih sodnikov izreče proti predlagani odločitvi, se odločanje o predlogu uvrsti na dnevni red naslednje seje.

57. člen
(dnevni red)

(1) Predlog dnevnega reda z gradivom za sejo mora biti hkrati s sklicem seje predložen ustavnim sodnikom vsaj pet dni pred sejo.

(2) Izjemoma se lahko na dnevni red uvrsti zadeva, za katero sodnik poročevalec oceni, da je nujna, ali ki jo je treba rešiti v predpisanem roku, brez gradiva ali z nepopolnim gradivom.

(3) Predsednik ali ustavni sodnik lahko predlaga uvrstitev zadeve na dnevni red ali umik zadeve z dnevnega reda na sami seji.

(4) Če je sklicana nujna seja, ki ni predvidena z razporedom dela, se dnevni red lahko predlaga, gradivo pa predloži na sami seji.

58. člen
(udeležba na seji)
 
(1) Na seji je poleg predsednika in ustavnih sodnikov navzoč generalni sekretar.

(2) Pri posameznih točkah dnevnega reda so na seji navzoči tudi tisti svetovalci, ki jim je zadeva dodeljena v delo oziroma za katere tako odloči predsednik ali sodnik poročevalec.

59. člen
(vodenje in določitev dnevnega reda)
 
(1) Sejo Ustavnega sodišča vodi in za red na njej skrbi predsednik.

(2) Predsednik najprej ugotovi udeležbo na seji in sklepčnost.

(3) Po ugotovitvi sklepčnosti se odloča o predlaganem dnevnem redu seje. Pri tem Ustavno sodišče najprej odloči o predlogih za umik zadev z dnevnega reda, o predlogih za razširitev dnevnega reda in o predlogih za spremembo vrstnega reda obravnavanja zadev. O predlogih odloči Ustavno sodišče z večino glasov navzočih ustavnih sodnikov.

(4) Po sprejetju odločitev iz prejšnjega odstavka tega člena da predsednik na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. O dnevnem redu odloči Ustavno sodišče z večino glasov navzočih ustavnih sodnikov.

60. člen
(obravnavanje)

(1) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda da predsednik besedo sodniku poročevalcu, za njim pa ustavnim sodnikom, in sicer po vrstnem redu v smeri urinega kazalca tako, da najprej dobi besedo ustavni sodnik poleg sodnika poročevalca. Potem ko kot zadnji pove svoje mnenje o zadevi predsednik, lahko da predsednik besedo tudi generalnemu sekretarju in na predlog sodnika poročevalca pri obravnavani točki navzočemu svetovalcu.

(2) V razpravi daje predsednik besedo ustavnim sodnikom, generalnemu sekretarju in svetovalcem po vrstnem redu, kot so se prijavili k besedi, pri čemer imajo predsednik in ustavni sodniki prednost.

(3) V razpravi dobi prijavljeni besedo praviloma enkrat. Govoriti sme le o vprašanjih, ki se tičejo točke dnevnega reda. Če se tega ne drži, mu lahko predsednik po predhodnem opominu vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko ustavni sodnik ugovarja. O ugovoru odloči Ustavno sodišče takoj in brez razprave z večino glasov navzočih ustavnih sodnikov.

(4) Ustavno sodišče lahko na predlog predsednika ali kateregakoli ustavnega sodnika pri posamezni zadevi omeji čas razprave ustavnih sodnikov.

(5) Ko predsednik ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo.

61. člen
(odločanje)
 
(1) Po sklenjeni razpravi o točki dnevnega reda da predsednik na glasovanje predlog odločitve.

(2) Glasovanje je lahko preliminarno ali dokončno. Pri preliminarnem glasovanju se lahko ustavni sodnik vzdrži glasovanja, če glasuje, pa na svoj glas ni vezan pri dokončnem glasovanju.

(3) Dokončno glasovanje se lahko opravi samo na podlagi osnutka odločbe ali sklepa, ki vsebuje izrek in njegovo polno obrazložitev, razen v primeru, ko Ustavno sodišče ustno razglasi odločitev neposredno po opravljeni obravnavi.

62. člen
(kroženje pred redakcijo)

(1) Izjemoma lahko Ustavno sodišče odloči, da se opravi dokončno glasovanje tudi na podlagi osnutka odločbe ali sklepa, ki vsebuje izrek, iz razprave pa izhaja, da se večina ustavnih sodnikov, ki podpirajo odločitev, zavzema za takšne posege v obrazložitev, ki presegajo pristojnosti Komisije za redakcijo.

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka Ustavno sodišče določi enega ali več ustavnih sodnikov, ki bodo pripravili obrazložitev. Tako pripravljena obrazložitev odločbe ali sklepa se predloži vsem ustavnim sodnikom, da se o njiju izrečejo (kroženje pred redakcijo). Vsak ustavni sodnik lahko v treh dneh po prejemu obrazložitve predlaga, naj se zadeva ponovno obravnava na seji Ustavnega sodišča.

(3) Če v roku iz prejšnjega odstavka noben ustavni sodnik ni nasprotoval obrazložitvi, na njeni podlagi Komisija za redakcijo redigira končno besedilo odločbe ali sklepa.

63. člen
(prekinitev, preložitev in sklenitev seje)
 
(1) Predsednik lahko sejo prekine in določi, kdaj se bo nadaljevala.

(2) Če Ustavno sodišče o posamezni obravnavani zadevi dnevnega reda ni končalo razprave ali če ni pogojev za odločanje, lahko z večino glasov navzočih ustavnih sodnikov sklene, da se odločanje o njej preloži na eno od naslednjih sej.

(3) Predsednik konča sejo, ko so izčrpane vse točke dnevnega reda.
 
6. Zapisnik
 
64. člen

(zapisnik)
 
(1) O seji Ustavnega sodišča se vodi zapisnik. Zapisnik seje Ustavnega sodišča vodi generalni sekretar.

(2) V zapisnik seje Ustavnega sodišča se vpiše izrek odločbe ali sklepa. Vpiše se tudi izid glasovanja, in sicer tako, da se vpišejo priimki ustavnih sodnikov, ki so glasovali proti sprejeti odločitvi, in priimki ustavnih sodnikov, ki so napovedali ločena mnenja. V zapisnik se vpisujejo tudi procesni in drugi sklepi, na predlog ustavnega sodnika pa tudi drugi zaznamki. Če predlog za vpis v zapisnik ni sprejet, ima ustavni sodnik pravico, da o tem zapisniku priloži svojo pisno izjavo.

(3) Zapisnik seje Ustavnega sodišča podpišeta predsednik in zapisnikarica oziroma zapisnikar. Predsednik ga podpiše, ko je potrjen.

(4) Zapisnik se predloži v potrditev praviloma na prvi naslednji seji Ustavnega sodišča. Popravek zapisnika se zabeleži v zapisniku seje, na kateri je bil zapisnik potrjen, uradni zaznamek z vsebino popravka pa se priloži.

(5) Določba drugega odstavka tega člena se uporablja tudi za zapisnik o izvajanju dokazov in drugih dejanj v pripravljalnem postopku, če sodnik poročevalec ne odredi, da se o tem naredi samo zapis.
 
7. Odločba in sklep

65. člen

(izdelava)

(1) Osnutek besedila odločbe ali sklepa predloži Ustavnemu sodišču praviloma sodnik poročevalec. Vsak ustavni sodnik lahko za sejo predloži variantne predloge odločitve.

(2) Če je bila zadeva obravnavana na javni obravnavi, Ustavno sodišče pa o njej ni takoj odločilo, se osnutek odločbe ali sklepa predloži ustavnim sodnikom najmanj pet dni pred dnevom, za katerega je sklicana seja o posvetovanju in glasovanju.

(3) Če ni bil sprejet osnutek odločbe ali sklepa sodnika poročevalca, lahko na njegov predlog Ustavno sodišče določi za sodnika poročevalca drugega ustavnega sodnika.

66. člen
(vsebina)
 
(1) Odločba in sklep vsebujeta uvod, izrek, obrazložitev ter navedbo pravne podlage za odločanje in navedbo o sestavi Ustavnega sodišča, v kateri je bila odločitev sprejeta, kolikor ni z zakonom drugače določeno.

(2) V uvodu odločbe ali sklepa se navede, v kakšnem postopku je bila odločitev sprejeta, imena predlagateljic oziroma predlagateljev (v nadaljevanju predlagateljev), pobudnikov ali pritožnic oziroma pritožnikov (v nadaljevanju pritožnikov) ter njihovih zastopnic oziroma zastopnikov in pooblaščencev ter datum javne obravnave, če je bila ta opravljena, in datum seje, na kateri je bila odločitev sprejeta.

(3) Izrek vsebuje odločitev o začetku postopka, presoji predpisa ali splošnega ali posamičnega akta, ki je bil predmet ocene, načinu izvršitve odločbe ali sklepa ter odločitev o stroških postopka, če so bili priglašeni.

(4) V obrazložitvi se navedejo povzetek navedb udeležencev v postopku in razlogi za odločitev Ustavnega sodišča.

(5) Če se obrazložitev odločitve sklicuje na razloge, vsebovane v obrazložitvi starejše odločitve, ki ni bila objavljena, se ta priloži odločitvi, ki se vroči udeležencem v postopku.

(6) Pri navedbi sestave Ustavnega sodišča, v kateri je bila odločitev sprejeta, se navedejo tudi izid glasovanja z navedbo priimkov ustavnih sodnikov, ki so glasovali proti odločitvi, priimki ustavnih sodnikov, ki so dali ločena mnenja, ter osebna imena ustavnih sodnikov, ki so bili pri odločanju izločeni.

67. člen
(redakcija)

Končno besedilo odločbe in sklepa, ki je bil sprejet na seji Ustavnega sodišča, redigira Komisija za redakcijo najkasneje v sedmih dneh od dneva njunega sprejema oziroma od izteka roka iz drugega odstavka 62. člena tega poslovnika.

68. člen
(revotacija)
 
(1) Do odprave odločbe ali sklepa lahko vsak ustavni sodnik pisno predlaga ponovno odločanje na seji Ustavnega sodišča (revotacija). Predlog za ponovno odločanje zadrži odpravo odločbe ali sklepa.

(2) Pri ponovnem odločanju se najprej odloča o predlogu zanj in če je ta sprejet, se po razpravi o razlogih za drugačno odločitev ponovno glasuje o že sprejeti odločitvi; če to ni mogoče, se ponovno odločanje preloži.

69. člen
(objava in vročanje odločitev)
 
(1) Za objavo in vročanje odločb in sklepov skrbi generalni sekretar.

(2) Odločitev Ustavnega sodišča je javna, ko je odločba ali sklep odpravljen udeležencem v postopku, v zadevah ustavnih pritožb pa, ko je odločba ali sklep vročena pritožniku.

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka postane odločitev Ustavnega sodišča javna z javno razglasitvijo.

(4) Sklep o začasnem zadržanju izvajanja določb zakona, drugega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ter v uradnem glasilu, v katerem je bil objavljen predpis oziroma splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil.

(5) Odločba ali sklep, sprejet v postopku, začetem na podlagi ustavne pritožbe, in odločba v sporih glede pristojnosti se objavita v Uradnem listu Republike Slovenije, če tako sklene Ustavno sodišče.

(6) Če je Ustavno sodišče odločilo, da se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki, se odločba ali sklep objavi v obliki, ki namesto osebnih imen in krajev vsebuje namišljene začetnice.

(7) Na spletni strani Ustavnega sodišča se objavijo odločbe in sklepi, ki se objavijo v Uradnem listu ter druge odločbe in sklepi, s katerimi se konča postopek, razen sklepov, ki vsebujejo le navedbo razloga za odločitev.

70. člen
(odprava pomot)
 
(1) Pomote v odločbah in sklepih, ki so bili sprejeti na seji, se popravijo s sklepom, ki ga izda predsednik. Sklep o popravku se vpiše na koncu izvirnika, udeležencem pa se vroči prepis sklepa.

(2) Če sta bila odločba ali sklep že objavljena, se na enak način objavi tudi sklep o popravku.

8. Ločeno mnenje
 
71. člen

(vrsta in namen)
 
(1) Ustavni sodnik, ki se ne strinja z odločitvijo, sprejeto na seji Ustavnega sodišča, lahko da ločeno mnenje, in sicer odklonilno, če se ne strinja z izrekom, in pritrdilno, če se ne strinja z obrazložitvijo. Ločeno mnenje lahko da več sodnikov skupaj, lahko pa se ločenemu mnenju ustavnega sodnika pridruži drug ustavni sodnik.

(2) Ločeno mnenje lahko da le ustavni sodnik, ki je to napovedal ob glasovanju. Pridružitev k ločenemu mnenju je možna tudi brez predhodne napovedi.

(3) Ločeno mnenje je namenjeno predstavitvi argumentov, ki jih je ustavni sodnik izrazil ob obravnavanju in odločanju o zadevi in ki so narekovali njegovo odločitev.

72. člen
(rok za izdelavo)
 
(1) Ločeno mnenje se izdela v sedmih dneh od dneva, ko ustavni sodnik dobi besedilo odločitve, ki ga je določila Komisija za redakcijo, opremljeno s potrditvijo in podpisom generalnega sekretarja.

(2) Ustavno sodišče lahko določi rok za izdelavo ločenega mnenja, ki je krajši ali daljši od sedmih dni, če to narekuje narava stvari, o kateri je bilo odločeno. O podaljšanju ali skrajšanju roka odloči Ustavno sodišče takoj po končanem dokončnem glasovanju z večino glasov navzočih ustavnih sodnikov.

(3) Ločeno mnenje se predloži drugim ustavnim sodnikom, ki lahko v treh dneh dajo pripombe nanj. Ustavni sodnik, ki je ločeno mnenje dal, lahko v treh dneh na pripombe odgovori.

(4) Če ločeno mnenje ni izdelano v roku iz prvega oziroma drugega odstavka, se šteje, da se je ustavni sodnik ločenemu mnenju odpovedal.

73. člen
(vročitev in objava)
 
(1) Ločeno mnenje se odpravi skupaj z odločbo ali sklepom, ki vsebuje odločitev, na katero se ločeno mnenje nanaša. Če se na podlagi sklepa Ustavnega sodišča odločba ali sklep odpravita takoj, se v delu o sestavi navede, kdo izmed ustavnih sodnikov je napovedal ločeno mnenje, ločena mnenja pa se odpravijo po izteku rokov iz prejšnjega člena.

(2) Če se odločba ali sklep objavi, se ločeno mnenje objavi skupaj z odločitvijo v Zbirki odločb in sklepov Ustavnega sodišča, na spletni strani Ustavnega sodišča in v računalniško podprtih informacijskih sistemih.

74. člen
(tiskovno sporočilo)

(1) Če Ustavno sodišče sklene, da bo ob odločitvi izdalo tiskovno sporočilo, predloži njegovo besedilo sodnik poročevalec.

(2) Predlog tiskovnega sporočila se predloži ustavnim sodnikom, ki lahko v roku treh dni ali v krajšem roku, če tako sklene Ustavno sodišče, dajo k predlogu pripombe. Če se kdo izmed ustavnih sodnikov z vsebino tiskovnega sporočila ne strinja, odloči o njegovem besedilu Ustavno sodišče na seji.

(3) Končno besedilo tiskovnega sporočila določi Komisija za redakcijo, podpiše pa ga predsednik.

9. Senat
 
75. člen

(uporaba določb poslovnika)

(1) Določbe tega poslovnika, ki se nanašajo na obravnavanje in odločanje, se smiselno uporabljajo tudi za delo in odločanje senatov, kolikor ni s tem poslovnikom drugače določeno.

(2) O predlogih sodnika poročevalca ali drugega ustavnega sodnika za prednostno obravnavo zadev po tretjem odstavku 46. člena tega poslovnika odloči v zadevah ustavnih pritožb senat.

(3) Sklepe senata podpisuje predsednica oziroma predsednik senata (v nadaljevanju predsednik senata), v njegovi odsotnosti ali v primeru njegove izločitve pa ustavni sodnik, ki v tem primeru predseduje odločanju senata. Pravila, po katerih se določi predsedujoča članica oziroma član senata (v nadaljevanju član senata), določi Ustavno sodišče z razporedom dela.


76. člen
(seja senata)

(1) Senat odloči o tem, ali so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji za obravnavo ustavne pritožbe in za njen sprejem v obravnavo, ter o drugih vprašanjih, o katerih po določbah ZUstS in tega poslovnika odloča senat.

(2) Če sodnik poročevalec ne predlaga drugače, se odločanje iz prejšnjega odstavka izvede kot dopisna seja na podlagi predloženega poročila. Sklep senata je na dopisni seji sprejet, ko se zanj izrečejo vsi člani senata.

(3) Član senata lahko zahteva, naj se ustavna pritožba pred sprejemom odločitve o njenem sprejemu obravnava na seji senata.

77. člen
(kroženje po senatu)

(1) Če člani senata niso soglasni o tem, ali so podani razlogi iz prvega odstavka 55.b člena ZUstS, se ustavna pritožba predloži ustavnim sodnikom, ki niso člani senata, da se o njej izrečejo. Če se vsi ustavni sodniki izrečejo o ustavni pritožbi in se najmanj pet ustavnih sodnikov izreče za njeno zavrženje, se sklep o zavrženju ustavne pritožbe lahko odpravi še pred potekom roka iz drugega odstavka 55.c člena ZUstS.

(2) Če člani senata niso soglasni o tem, ali so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS, se ustavna pritožba predloži ustavnim sodnikom, ki niso člani senata, da se o njej izrečejo.

(3) Če se v primeru iz prejšnjega odstavka vsi ustavni sodniki izrečejo in se za sprejem ustavne pritožbe niso izrekli trije ustavni sodniki, se sklep o nesprejemu ustavne pritožbe lahko odpravi še pred potekom roka iz tretjega odstavka 55.c člena ZUstS.

(4) Sklepe, sprejete v postopku po tem členu, podpiše predsednik.


78. člen
(izločitev ustavnega sodnika)

Če pritožnik zahteva izločitev ustavnega sodnika, ki ni član senata, ki odloča o ustavni pritožbi, Ustavno sodišče o zahtevi za izločitev ustavnega sodnika odloča le v primerih, če je ustavna pritožba sprejeta v obravnavo ali če se o njej odloča v postopku iz prvega ali drugega odstavka prejšnjega člena.

79. člen
(obrazložitev sklepa senata)

(1) Če senat sklene, da se sklep o nesprejemu ustavne pritožbe obrazloži, se ustavna pritožba obravnava na seji senata.

(2) Senat lahko sklene, da se obrazložitev sklepa, katerega izrek je bil na seji sprejet, dopolni oziroma spremeni. Dopolnjena oziroma spremenjena obrazložitev sklepa se pred njegovo redakcijo predloži članom senata, da se o njej v treh dneh izrečejo. Če v tem roku kateri izmed članov senata pisno izjavi, da z obrazložitvijo ne soglaša, se zadeva z njegovim predlogom za ponovno odločanje uvrsti na sejo senata.

80. člen
(ločeno mnenje)

(1) Če ustavni sodnik ob glasovanju o sklepu o nesprejemu ali zavrženju ustavne pritožbe napove ločeno mnenje, ga izdela v sedmih dneh po seji senata. Če se seja senata izvede dopisno, ga izdela v sedmih dneh po predložitvi spisa.

(2) Če ustavni sodnik v roku iz prejšnjega odstavka izdela ločeno mnenje in so izpolnjeni pogoji za odločanje po prvem ali drugem odstavku 77. člena tega poslovnika, se ločeno mnenje predloži drugim ustavnim sodnikom skupaj z ustavno pritožbo. V roku za izdelavo ločenega mnenja ne more začeti teči rok iz drugega oziroma tretjega odstavka 55.c člena ZUstS.

81. člen
(odločba senata)

Odločbo iz tretjega odstavka 59. člena ZUstS sprejme senat praviloma na podlagi obravnave ustavne pritožbe na seji senata.

82. člen
(prenehanje poročevalstva)

(1) Če je sodnik poročevalec v postopku preizkusa ustavne pritožbe glasoval proti njenemu sprejemu, ustavna pritožba pa je bila sprejeta na podlagi tretjega odstavka 55.c člena ZUstS, mu preneha poročevalstvo.

(2) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena postane sodnik poročevalec tisti izmed članov senata, ki se je izrekel za sprejem ustavne pritožbe. Če sta se izrekla za sprejem ustavne pritožbe dva člana senata, postane sodnik poročevalec tisti izmed njiju, ki je po začetnih črkah priimka po abecedi pred drugim, če se ustavna sodnika ne sporazumeta drugače.

(3) Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena ni za sprejem ustavne pritožbe izrekel nobeden izmed članov senata, postane sodnik poročevalec tisti izmed ustavnih sodnikov, ki so se izrekli za njen sprejem, ki je po začetnih črkah priimka po abecedi pred drugimi, če se ustavni sodniki, ki so se izrekli za sprejem, ne sporazumejo drugače.

83. člen
(redigiranje sklepa in odločbe senata)

Končno besedilo sklepa senata redigira predsednik senata. Končno besedilo odločbe iz 81. člena tega poslovnika redigira senat.

84. člen
(odločitev o stroških)

Če ustavna pritožba ni sprejeta v obravnavo, se s sklepom o njenem nesprejemu ali zavrženju ali s sklepom o ustavitvi postopka za preizkus ustavne pritožbe odloči tudi o stroških postopka, če so bili priglašeni.

85. člen
(objava sklepa oziroma odločbe)

O objavi sklepa ali odločbe senata v Zbirki odločb in sklepov Ustavnega sodišča ter v Uradnem listu Republike Slovenije odloči na predlog sodnika poročevalca senat.

86. člen
(odprava pomot)

(1) Pomote v sklepih ali odločbah senata se popravijo s sklepom, ki ga izda predsednik senata; pomote v sklepih, ki jih izda sodnik poročevalec, se popravijo s sklepom, ki ga izda sodnik poročevalec. Sklep o popravku se vpiše na koncu izvirnika, udeležencem v postopku pa se vroči prepis sklepa.

(2) Če sta bila sklep ali odločba že objavljena, se na enak način objavi tudi sklep o popravku.