O sodiščuPravna podlagaPravilnikVI. PISARNIŠKO POSLOVANJE

VI. PISARNIŠKO POSLOVANJE


1. Sprejemanje vlog in drugih pisanj


52. člen
 
(1) Vsa pisanja, ki prihajajo na Ustavno sodišče po pošti, prevzema na pošti sodna oseba, ki ima posebno pooblastilo generalnega sekretarja.
 
(2) Preden prevzame pooblaščena sodna oseba na pošti pošiljko, se mora v navzočnosti poštnega delavca prepričati, ali sta ovoj in pečat nepoškodovana. Če ugotovi na pošti pomanjkljivosti, mora vložiti na pošti reklamacijo takoj ob vročitvi pošiljke, da se ta komisijsko pregleda in sestavi zapisnik. O tem mora obvestiti generalnega sekretarja.
 
(3) Sodna oseba prevzame na pošti tudi pošiljke, ki niso pravilno frankirane. 
 
53. člen
(prevzem pisanja)
 
(1) Pošto iz prvega odstavka prejšnjega člena, kakor tudi vsa druga pisanja, ki se pošiljajo na Ustavno sodišče od organov ali organizacij z dostavno knjigo ali jih udeleženci v postopku prinesejo neposredno, prevzema na Ustavnem sodišču sodno osebje glavne pisarne, ki potrdi prevzem v dostavni knjigi, na drugopisu pisanja ali o prevzemu pa izda posebno potrdilo.
 
(2) Sodno osebje glavne pisarne odtisne na prvo stran izvirnika pisanja oziroma na kopijo elektronskega sporočila prejemno štampiljko, v kateri označi datum prejema vloge, število prilog in se podpiše. Če je pisanje prejeto po pošti, se izvirniku pisanja priloži ovojnica.
 
(3) Pisanja, poslana po elektronski poti, ki so podpisana z varnim elektronskim podpisom, sodno osebje glavne pisarne natisne, opremi z oznakami iz prejšnjega odstavka, in predloži generalnemu sekretarju. 
 
(4) Sodno osebje glavne pisarne ne odpre pošiljk, naslovljenih na predsednika, ustavne sodnike, generalnega sekretarja ali drugo sodno osebje, ter pošiljk, ki so označene kot tajne. Na te pošiljke odtisne prejemno štampiljko na ovojnico in jo izroči naslovniku, tajno pošto pa generalnemu sekretarju.
 
(5) Če pošiljka, naslovljena na predsednika, ustavne sodnike, generalnega sekretarja ali drugo sodno osebje, zadeva uradno poslovanje Ustavnega sodišča, naslovnik nemudoma vrne pisanje glavni pisarni, ki z njim ravna kot z drugimi pisanji, naslovljenimi na Ustavno sodišče. Če je takšna pošiljka prispela po elektronski poti in je podpisana z varnim elektronskim podpisom, jo posreduje sodnemu osebju glavne pisarne, ki z njo ravna na način, določen v tretjem odstavku tega člena.

(6) Pisanja, ki jih prejme Ustavno sodišče in so označena kot tajna (prvi odstavek 18. člena), se hranijo v sefu generalnega sekretarja in se ne razmnožijo. V popisu spisa se označi, da je pisanje pod določeno redno in listovno številko tajno in kje se hrani. Če je tajno pisanje priloženo kot priloga dopisu, ki nima te oznake, se na izvirniku dopisa označi, da obstaja tajna priloga in kje se nahaja, drugače se ustavne sodnike in svetovalca, ki mu je zadeva dodeljena v delo, o tem posebej obvesti.
 
54. člen
(pomote)
 
(1) Pisanja, ki so naslovljena na druge organe in so napačno prispela k Ustavnemu sodišču, opremi sodno osebje glavne pisarne s prejemno štampiljko zaradi varovanja roka in jih nato vodja glavne pisarne odpremi pravemu naslovniku.
 
(2) Pisanja, ki so očitno pomotoma izročena ali poslana Ustavnemu sodišču, opremi sodno osebje glavne pisarne z dohodnim zaznamkom in jih po odredbi generalnega sekretarja odpravi pristojnemu organu ter o tem obvesti vložnika pisanja. Ustavno sodišče hrani kopijo pisanja ter obvestilo vložniku pisanja. Pisanje se vpiše v vpisnik iz 104. člena tega pravilnika. 
 
55. člen
(določitev vpisnika in druge odredbe)
 
(1) Pošto predloži vodja glavne pisarne generalnemu sekretarju, ki pisanje parafira, v novih zadevah odredi vrsto vpisnika, kamor naj se zadeva vpiše, v zadevah ustavnih pritožb določi senat v skladu z razporedom dela, dodeli zadevo svetovalcu, odredi, za koga se pisanje razmnoži, oziroma odredi drug način postopanja z vlogo. 
 
(2) V zadevah, v katerih je že odprt spis, sodno osebje glavne pisarne označi pisanje v skladu z določbami tega pravilnika, generalni sekretar pa ga ob odtisu prejemne štampiljke parafira.
 
(3) Ob odsotnosti generalnega sekretarja in njegovega namestnika se pošta predloži osebi, ki jo pooblasti generalni sekretar. 
 
56. člen
(dnevna pošta)
 
(1) Vodja glavne pisarne obvesti dnevno predsednika, ustavne sodnike, generalnega sekretarja in svetovalce ter predstojnika službe za analize in mednarodno sodelovanje o prispeli pošti v zadevah, ki jih po veljavnih predpisih rešuje Ustavno sodišče, vlogah, ki jih rešuje generalni sekretar, ter o odpremljeni pošti v teh zadevah.
 
(2) Pri prejeti pošti vsebuje obvestilo pri novo prejetih zadevah podatke o vlagatelju, opredelitev zadeve in njeno opravilno številko, oznako sodnika poročevalca in svetovalca, ki mu je zadeva dodeljena v delo, pri že odprtih zadevah pa kratko oznako vsebine vloge in podatek o opravilni številki spisa, v katerega je vložena, ter oznako sodnika poročevalca in svetovalca. Pri poslani pošti vsebuje obvestilo podatek o opravilni številki zadeve in vlagatelju ter opredelitev zadeve in navedbo, za kakšno pisanje Ustavnega sodišče gre in komu je bilo poslano.
 
2. Odprtje in ureditev spisa
 

57. člen
(nov spis)
 
(1) Če se pisanje nanaša na novo zadevo, se ta vpiše v ustrezen vpisnik in odpre spis. Spis se odpre tako, da se v desnem zgornjem kotu novega pisanja vpiše označba vpisnika, zaporedna številka vpisa in zadnji dve številki letnice (označba spisa - npr. U-I-22/99), temu pa se dodata redna številka in listovna številka spisa, označi in uredi se morebitne priloge, naloži popis spisa in vse skupaj vloži v ovitek spisa.
 
(2) Listovne številke od 1 dalje se vpisujejo v zgornji desni kot pisanja nad opravilno številko spisa. 
 
(3) Pisanja, ki se nanašajo na že obstoječo zadevo, se vpišejo v popis spisa, opremijo z opravilno in listovno številko, z označbo sodnika poročevalca, ki mu je zadeva dodeljena, ter vložijo v ustrezni spis. Na izvod pisanja, ki se razmnoži za kopije spisov, se dopiše tudi označba svetovalca, ki mu je zadeva dodeljena.
 
(4) Spis se uredi tako, da se pisanja vložijo kronološko, kot so vpisana v popis spisa.
 
(5) Vročilnice in povratnice se sproti pripnejo k pisanju, na katero se nanašajo.
 
(6) Pisanja, ki so prispela po elektronski poti in so podpisana z varnim elektronskim podpisom, kakor tudi pisanja, ki se odpravijo po elektronski poti, se natisnejo in vložijo v spis v skladu s pravili iz tega člena. 
 
58. člen
(ovitek spisa)
 
(1) Vsak nov spis se opremi z ovitkom, na katerem je na naslovni strani označba vpisnika, zadeve, udeležencev v postopku, predmeta zadeve ter sodnika poročevalca. Na ovitek se odtisnejo tudi zaznamki, predpisani s tem pravilnikom.
 
(2) Če bi bil spis zaradi velikega števila pisanj preobsežen, se ga lahko razdeli v posamezne ovitke, ki se označijo z zaporednimi rimskimi številkami, medtem ko se redne in listovne številke nadaljujejo.
 
(3) Pri računalniško podprtem načinu vodenja vpisnika lahko predstavlja ovitek spisa računalniški izpis, ki se vloži v poseben plastičen ovitek ali nalepi na ovitek spisa.

(4) Če je treba ovitek spisa obnoviti, se nanj prepišejo vsi podatki s prejšnjega ovitka.
 
(5) Če se v postopku spremeni katera od označb, ki so vpisane na ovitku spisa, se
prejšnja označba spisa prečrta in vpiše nova označba.
 
(6) Na način iz prejšnjega odstavka se ravna tudi v primeru, če se v postopku zadeva prenese iz enega v drug vpisnik, razen če se zadeve iz drugega vpisnika hranijo v drugačnih ovitkih. V tem primeru se osnuje nov ovitek spisa in se vanj vloži tudi prejšnji ovitek.
 
(7) Spisi so lahko speti preko ovitka z elastiko ali drugače varovani, listine v spisu pa morajo biti spete z vrvico. 
  
3. Popis spisa
 
59. člen
(popis spisa)
 
(1) V vsakem spisu se vodi popis spisa na obrazcu (obr. št. 2). Popis spisa vsebuje kratko vsebino posameznega pisanja, njegovo redno in listovno številko, označbo prilog ter datum prejema pisanja in prostor za vpis morebitnih opomb.
 
(2) Pisanja se vpisujejo v popis spisa sproti.
 
(3) Popis spisa je enoten za ves spis ne glede na to, ali je spis sestavljen iz enega ali več delov, redne številke tečejo dalje ne glede na število delov.
 
(4) Popis spisa vodi vpisničar v glavni pisarni.
 
60. člen
(prenos v drug vpisnik)
 
(1) Če se prenese obstoječi spis iz enega v drug vpisnik, se v popisu spisa redne in listovne številke nadaljujejo, vendar se pri prvi redni številki, ki se nanaša na nov vpisnik, vpiše označba novega vpisnika. 
 
(2) Prenos iz enega v drug vpisnik odredi generalni sekretar skladno s Poslovnikom.
 
(3) Odredbe, zaznamki in odločbe Ustavnega sodišča, ki so napisane na samem pisanju, na katero se nanašajo, v popisu spisa ne dobijo samostojne redne številke in se označijo z redno številko pisanja, na katerem so napisane.

(4) Priloge pisanj se v popisu spisa označijo pri redni številki pisanja, na katero se nanašajo, z navedbo števila prilog. Če se priloge ne hranijo v spisu, se označi tudi, kje se hranijo.
 
(5) V popis spisa se vpisujejo tudi vrnjene pošiljke, ki niso bile vročene.
 
61. člen
(priloge)
 
(1) Vsaka priloga dobi opravilno številko pisanja, na katero se nanaša.
 
(2) Priloge se hranijo v spisu ob pisanju, na katero se nanašajo. Če je število prilog tolikšno ali so tako obsežne, da jih ni mogoče hraniti v ovitkih v spisu samem, se hranijo v posebnem ovitku izven spisa.
 
(3) Priloge pisanj, ki imajo oznako zaupnosti, se hranijo v sefu generalnega sekretarja. 
 
62. člen
(evidenca poteka postopka)
 
(1) Iz spisa mora biti razviden ves potek postopka, vsa pripravljalna dejanja, seje in javne obravnave, vse odločitve, odprava pisanja in objave.
 
(2) Izvlečki iz sklicev in zapisnikov sej Ustavnega sodišča in sej senatov, na katerih je bila zadeva obravnavana, se vložijo v spis in popišejo v popisu spisa. Sklici in zapisniki sej v polnem besedilu se vložijo v poseben spis sodne uprave.
 
63. člen
(javni in interni del spisa)
 
(1) Spisi v zadevah, o katerih je pristojno odločiti Ustavno sodišče, so razdeljeni v javni in interni del spisa.
 
(2) V interni del spisa se vlagajo poročila Ustavnemu sodišču ali senatu Ustavnega sodišča, osnutki odločb in sklepov, poročila za javno obravnavo ter vse interno gradivo, ki se zbere ali nastane v času postopka pred Ustavnim sodiščem in se predloži ustavnim sodnikom. Popis internega dela spisa se ne vodi.
 
(3) Vloge udeležencev, pisanja, naslovljena na udeležence oziroma druge naslovnike, ter vsa druga uradna pisanja v postopku in končne odločbe oziroma sklepi se vlagajo v javni del spisa.
 
(4) Če se da spis udeležencem v postopku ali drugim upravičenim osebam na vpogled, vpisničar poprej iz njega izloči interni del spisa. 
 
4. Opravila po prejemu pisanj
 

64. člen
(opredelitev zadeve)
 
(1) Če se pisanje nanaša na zadevo, ki se pri Ustavnem sodišču še ne vodi, se potem, ko generalni sekretar dodeli zadevo svetovalcu, temu predloži izvirnik pisanja. Svetovalec odredi na posebnem obrazcu, ki je priložen pisanju, opredelitev predmeta zadeve, označi, ali je zadeva glede na določbo drugega odstavka 46. člena Poslovnika prednostna oziroma ali vlagatelj predlaga prednostno obravnavo, in pisanje vrne glavni pisarni, da izvrši odredbe generalnega sekretarja. Kot prednostna se že pri opredelitvi zadeve označi tudi zadeva, ki sodi v vrsto zadev, za katere je Ustavno sodišče na podlagi tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika sklenilo, da se obravnavajo prednostno.
 
(2) Če vlagatelj zahteve, pobude, ustavne pritožbe ali drugega pravnega sredstva, s katerim se sproži postopek pred Ustavnim sodiščem, predlaga, naj Ustavno sodišče do končne odločitve zadrži izvršitev izpodbijanega akta, vsebuje opredelitev predmeta zadeve tudi dostavek "s predlogom za začasno zadržanje".
 
(3) Opredelitev vsebine predmeta v zadevah ustavnih pritožb vsebuje interni dodatek, s katerim se v skladu z izdelanim geslovnikom opredeli zadeva, v kateri je vložena ustavna pritožba (npr. denacionalizacija).
 
(4) Če Ustavno sodišče na podlagi tretjega odstavka 46. člena Poslovnika sklene, da se zadeva obravnava prednostno, se uradni zaznamek o sklepu vloži v spis, na ovitek spisa pa se odtisne zaznamek "prednostno po sklepu". 
 
65. člen
(kopija spisa)
 
(1) Za ustavne sodnike, generalnega sekretarja, svetovalca, ki mu je zadeva dodeljena v delo, in Službo za analize in mednarodno sodelovanje se izdelajo kopije izvirnega spisa, ki se hranijo v ovitkih z označenimi podatki ovitka izvirnega spisa in dostavkom o tem, kateremu svetovalcu je zadeva dodeljena (kopija spisa). Za drugo sodno osebje se pisanja razmnožijo na podlagi odredbe generalnega sekretarja.
 
(2) Če so vlogam priložene obsežne priloge, svetovalec v dogovoru s sodnikom poročevalcem odredi, v kakšnem obsegu se te razmnožijo za vse ustavne sodnike.
 
(3) Vloge, odgovori na vloge, poročila Ustavnemu sodišču in vsa druga pisanja v zvezi z zadevo se razmnožijo in predložijo osebam iz prvega odstavka tega člena.
 
(4) Ko je zadeva rešena, se kopije spisov arhivirajo na način, kot velja za interni del spisa, ali se po odredbi oseb iz prvega odstavka tega člena uničijo tako, da ni mogoče razpoznati njihove vsebine.

66. člen
(odgovori generalnega sekretarja)
 
Spisi z vlogami, na katere po Poslovniku ali na podlagi sklepa Ustavnega sodišča ali po odredbi predsednika ali ustavnega sodnika odgovarja generalni sekretar, se predložijo sodni osebi, ki je pooblaščena za pripravo odgovora. 
 
67. člen
(odredbe glavni pisarni)

(1) Na dvojniku vsakega pisanja, ki ga prejme glavna pisarna zaradi nadaljnjega poslovanja, mora biti napisana odredba, katera dejanja je treba opraviti. Če je odredba vpisana na poseben list, mora biti ta pripet dvojniku pisanja.
 
(2) Vodja pisarne odtisne na dvojnik listine odpravno štampiljko ter vpiše datum prejema; po izvršeni odredbi pa vpiše opravljeno dejanje in datum odpravka. 

68. člen
(odredba glede vročanja pisanj)
 
(1) Na dvojniku pisanj, katerih izvirnik ali kopija se pošlje udeležencem v postopku ali drugim osebam, mora biti odredba, iz katere je razvidno, komu se pisanje dostavi, v koliko izvodih in s katerimi prilogami.
 
(2) Odredbo iz prejšnjega odstavka določi v zadevah iz pristojnosti Ustavnega sodišča svetovalec, v zadevah sodne uprave pa sodna oseba, ki je pisanje pripravila. Če pisanje izdela z uporabo obrazca vodja pisarne ustavnega sodnika ali generalnega sekretarja, se odredba pripne dvojniku pisanja.
 
(3) Po izvršeni odredbi se na dvojniku pisanja vpiše opravljeno dejanje in datum odpravka.
 
69. člen
(določitev roka)
 
Na pisanjih, v katerih je določen rok za neko opravilo ali na katera se pričakuje odgovor oziroma je treba iz drugih razlogov zabeležiti potek določenega časa, se v odredbi zabeleži datum, ko je treba svetovalca oziroma drugo sodno osebo opozoriti na potek roka oziroma časa.
 
70. člen
(koledar)
 
(1) Spisi, ki so v delu in za katere se odredi, da se vložijo v rokovnik, se hranijo v glavni pisarni v mapah z določenim datumom (koledar).
 
(2) Vpisničar predloži glede na odredbo spis svetovalcu ali drugi sodni osebi v dnevih, ki so označeni v spisu. Namesto predložitve spisa lahko vpisničar predloži obvestilo o poteku roka.
 
(3) V vpisniku se v rubriki "opomba" vpiše s svinčnikom, kje se spis nahaja. 
  
5. Kroženje, redigiranje odločbe ali sklepa in objava popravkov
 

71. člen
(predložitev spisa)

(1) Vpisničar predloži svetovalcu oziroma na njegovo zahtevo sodniku poročevalcu pred sejo Ustavnega sodišča oziroma senata Ustavnega sodišča spis v zadevi, ki je uvrščena na predlog dnevnega reda seje.
 
(2) Ko je seja Ustavnega sodišča oziroma senata Ustavnega sodišča končana, se spis vrne glavni pisarni.
 
72. člen
(predložitev v kroženje)
 
(1) Sklep, ki ga sprejme senat Ustavnega sodišča na podlagi tretjega odstavka 55. člena ZUstS, se predloži sodnikom v kroženje po četrtem odstavku 55. člena ZUstS s posebnim obrazcem (obr. št. 3), v katerega se vpišejo podatki o opravilni številki sklepa, o tem, kateri senat in kdaj je sklep sprejel, datum, od katerega teče rok, v katerem se sodniki lahko izrečejo za sprejem ustavne pritožbe, ter označi, ali je kateri izmed članov senata napovedal ločeno mnenje. 

73. člen
(kroženje pred redakcijo)

(1) V primeru kroženja iz drugega odstavka 61. člena Poslovnika se dopolnjena oziroma spremenjena obrazložitev predloži ustavnim sodnikom s posebnim obrazcem (obr. št. 4). Rok treh dni, v katerih se ustavni sodniki lahko izjavijo, prične teči naslednji dan po datumu izdaje obrazca.
 
(2) V primeru kroženja iz tretjega odstavka 75. člena Poslovnika se dopolnjena oziroma spremenjena obrazložitev predloži članom senata s posebnim obrazcem (obr. št. 5). Rok treh dni, v katerih se ustavni sodniki lahko izjavijo, prične teči naslednji dan po datumu izdaje sklepa.

74. člen
(redakcijski list)
 
(1) Ko Komisija za redakcijo določi končno besedilo odločbe ali sklepa, sprejetega na plenarni seji, izpolni generalni sekretar redakcijski list (obr. št. 6), ki vsebuje podatke o opravilni številki zadeve, o datumu seje Komisije za redakcijo ter podatke o tem, kateri od sodnikov so na seji napovedali ločena mnenja.
 
(2) Končno besedilo odločbe ali sklepa parafira predsednik Komisije za redakcijo.

75. člen
(predložitev odločbe ali sklepa v podpis)
 
(1) Če niso napovedana ločena mnenja, predloži vodja glavne pisarne odločbo ali sklep skupaj  z redakcijskim listom predsedniku v podpis.
 
(2) Če so napovedana ločena mnenja, vodja glavne pisarne po prejemu redakcijskega lista in končnega besedila odločbe ali sklepa predloži ustavnim sodnikom, ki so napovedali ločena mnenja, besedilo odločbe ali sklepa, ki ga je določila Komisija za redakcijo in parafiral predsednik Komisije, skupaj z obrazcem (obr. št. 7), iz katerega je razvidno, kdaj je bilo besedilo redigirano in kateri od ustavnih sodnikov so napovedali ločeno mnenje. Rok za izdelavo ločenega mnenja prične teči naslednji dan po datumu izdaje obrazca.
 
(3) Ko se iztečejo roki za izdelavo ločenih mnenj, predloži vodja glavne pisarne odločbo ali sklep skupaj  z redakcijskim listom in ločenimi mnenji predsedniku v podpis. 

76. člen
(odredba svetovalca in ustavnosodna evidenca)
 
(1) Svetovalec po redakciji odločbe ali sklepa izdela odredbo o tem, komu je treba odločbo ali sklep vročiti. Za odločbe ali sklepe, ki se objavijo v uradnih glasilih, določi  v odredbi tudi vsebino kazala, ki naj se objavi, obsegati pa mora: vrsto akta Ustavnega sodišča, način odločitve in napadeni akt.
 
(2) Komisija za redakcijo določi obrazec vsebine ustavnosodne evidence, ki ga po seji Komisije za redakcijo izpolni Služba za analize in mednarodno sodelovanje. 
 
77. člen
(odprava odločbe ali sklepa)
 
Ko predsednik podpiše odločbo ali sklep oziroma ko predsednik senata podpiše sklep, vpiše vodja glavne pisarne odločitev v vpisnik ter odpošlje določeno število izvodov po vpisani odredbi. 
 
78. člen
(objava odločb in sklepov)
 
(1) Generalni sekretar pošlje odločitve Ustavnega sodišča v objavo uradnemu glasilu v primerih, ko tako določata ZUstS in Poslovnik, ter v primeru, ko tako sklene Ustavno sodišče. Te odločitve se objavijo na spletni strani Ustavnega sodišča.
 
(2) Ko je odločba oziroma sklep objavljen v uradnem glasilu, pooblaščena sodna oseba v Službi za dokumentacijo in informatiko preveri istovetnost objavljenega besedila odločitve z originalom in uradni zaznamek o istovetnosti predloži vodji glavne pisarne. 
 
(3) Če so v besedilu, objavljenem v uradnem glasilu, napake, vodja glavne pisarne obvesti generalnega sekretarja, ki odredi, ali naj se popravek objavi.
 
6. Odprava pisanj
 
79. člen
(odpravljanje pisanj)
 
(1) Vsa pisanja, razen pisanj v zadevah sodne uprave, za katera tako odredi generalni sekretar, odpravlja glavna pisarna Ustavnega sodišča.
 
(2) O pisanjih in pošiljkah, ki jih vroča Ustavno sodišče samo, se vodi posebna evidenca v prejemni knjigi neposrednega vročanja. Vročitev se opravi tako, da prejemnik s podpisom potrdi v spisu ali v prejemni knjigi neposrednih vročitev (11. točka 105. člena) prejem s podpisom.
 
(3) Če se pisanje odpravi po elektronski poti, se kopija elektronskega sporočila vloži v spis. 
 
80. člen
(priporočene pošiljke)
 
(1) Priporočene pošiljke sodna oseba pravilno frankira in vpiše v odpravno knjigo.  

(2) Navadne pošiljke, ki jih je treba odpraviti po pošti, se samo frankirajo.
 
7. Evidenca o spisih
 

81. člen
(evidenca predložitve spisa)

(1) Če se spis predloži ustavnemu sodniku ali svetovalcu, se to s svinčnikom zaznamuje v ustreznem stolpcu vpisnika.

(2) Če se pošlje spis začasno drugemu sodišču ali drugemu organu, se to s svinčnikom zaznamuje v opombah vpisnika.
 
(3) Če je Ustavnemu sodišču poslan spis drugega sodišča ali drugega organa, se to zaznamuje v seznamu prejetih spisov (5. točka 105. člena). Vodja glavne pisarne spis po odredbi svetovalca vrne najkasneje tedaj, ko je postopek pred Ustavnim sodiščem končan.
 
8. Združitev oziroma izločitev spisov
 

82. člen
(evidenca združitev in izločitev)

(1) Če se več zadev združi zaradi skupnega obravnavanja v isti postopek, se združijo tudi spisi, tako da se kasnejša zadeva vloži v spis, ki je bil prvi odprt, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Pridružen spis se v popisu skupnega spisa označi kot posebna redna številka. Združitev je treba označiti tudi v vpisniku, kar opravi sodna oseba v glavni pisarni po odredbi generalnega sekretarja.
 
(2) V primeru izločitve vloge iz spisa, kakor tudi v primeru, ko se iz ustavne pritožbe po odločitvi senata Ustavnega sodišča izloči del vloge kot samostojna pobuda za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil, se za izločeno vlogo odpre nov spis, v popisu spisa, iz katerega je bila vloga izločena, pa se posebej označi izločitev vloge. Izločitev vloge se označi tudi v vpisniku.