XI. MATERIALNI IN DRUGI POGOJI ZA DELO SODNIKOV

1. Plača in nadomestila

  71. člen

Predsednik ustavnega sodišča ima pravico do plače in funkcijskega dodatka v višini, ki se določi za predsednika državnega zbora. Sodnik ustavnega sodišča ima pravico do plače in funkcijskega dodatka v višini, ki se določi za podpredsednika državnega zbora. V sorazmerju s plačo sodnika ustavnega sodišča določi ustavno sodišče plačo sekretarju ustavnega sodišča.

72. člen

Sodnik ustavnega sodišča ima pravico do nadomestila plače v višini plače za čas letnega dopusta.

Sodniku ustavnega sodišča se šteje čas opravljanja funkcije v delovno dobo. Sodnik ustavnega sodišča je v času opravljanja funkcije socialno zavarovan po predpisih o socialnem zavarovanju, ki veljajo za osebe v delovnem razmerju.

(1) Sodnik ustavnega sodišča ima pravico:
- do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela,
- do povračila stroškov v zvezi s službenimi potovanji (dnevnice, stroški prevoza, stroški prenočevanja),
- do regresa za prehrano med delom,
- do regresa za letni dopust,
- do nadomestila za ločeno življenje,
- do povračila stroškov prevoza ob dela prostih dnevih iz kraja, kjer ima službeno stanovanje, do kraja stalnega prebivališča in nazaj,
- do povračila stroškov selitve iz kraja stalnega prebivališča v kraj, kjer ima službeno stanovanje, in nazaj,
- do povračila stroškov za izobraževanje,
- do jubilejne nagrade,
- do odpravnine ob odhodu v pokoj. 

(2) Pogoje in višino prejemkov in povračil iz prejšnjega odstavka določi ustavno sodišče.

4. Dopusti

75. člen

(1) Sodnik ustavnega sodišča ima pravico do letnega dopusta v trajanju 40 delovnih dni.      

(2) Sodnik ustavnega sodišča ima pravico do izrednega plačanega dopusta do 7 delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi osebnih razlogov.      
       
(3) V izjemnih primerih se lahko sodniku ustavnega sodišča odobri izredni dopust do 30 dni v koledarskem letu.         
    
(4) Primere in pogoje iz prejšnjih odstavkov določi ustavno sodišče.

5. Pravice sodnikov ustavnega sodišča po prenehanju
funkcije ustavnega sodnika

76. člen
 

Sodnik ustavnega sodišča, ki je do izvolitve opravljal funkcijo sodnika sodišča ali drugo trajno funkcijo v državnem organu, ima po prenehanju funkcije sodnika ustavnega sodišča pravico nadalje opravljati prejšnjo funkcijo, če izpolnjuje pogoje za opravljanje te funkcije in če v treh mesecih po prenehanju funkcije sodnika ustavnega sodišča sporoči pristojnemu organu, da želi nadalje opravljati prejšnjo funkcijo.
 

77. člen

Sodnik ustavnega sodišča, ki je bil do izvolitve v delovnem razmerju v državnem organu oziroma v javnem podjetju in javnem zavodu, ima pravico, da se v treh mesecih po prenehanju funkcije sodnika ustavnega sodišča vrne na delo, ki ga je opravljal, ali na drugo delo, ki ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe.

78. člen

(1) Sodnik ustavnega sodišča, ki mu je prenehala funkcija in iz objektivnih razlogov ne more nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve, niti ni izpolnil pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, ima pravico do nadomestila plače v višini plače, ki bi jo prejemal, če bi opravljal funkcijo, dokler se ne zaposli oziroma dokler ne izpolni pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, vendar najdlje eno leto od prenehanja funkcije sodnika ustavnega sodišča.        
     
(2) Pravica do nadomestila iz prejšnjega odstavka se lahko podaljša do izpolnitve pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, vendar najdlje še za eno leto.        
     
(3) Čas iz prejšnjih dveh odstavkov se šteje sodniku ustavnega sodišča, ki mu je prenehala funkcija, v delovno dobo. V tem času je socialno zavarovan po predpisih, ki urejajo socialno zavarovanje oseb v delovnem razmerju. Če ima v tem času pravico do letnega dopusta, mu pripada tudi regres za letni dopust, ob upokojitvi pa mu pripada pravica do odpravnine.

79. člen

Za pravice generalnega sekretarja ustavnega sodišča do nadomestil ter drugih osebnih prejemkov in povračil ter o drugih pravicah se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo te pravice za funkcionarje v državnih organih.