II. PREDSEDNIK IN SODNIKI USTAVNEGA SODIŠČA


9. člen
             
Za sodnico oziroma sodnika ustavnega sodišča (v nadaljnjem besedilu: sodnik ustavnega sodišča) je lahko izvoljen državljan Republike Slovenije, ki je pravni strokovnjak in je star najmanj 40 let.

10. člen
              
(1) Predsednika ustavnega sodišča izvolijo sodniki ustavnega sodišča izmed sebe s tajnim glasovanjem za dobo treh let. Volitve morajo biti opravljene pred iztekom mandata prejšnjega predsednika ustavnega sodišča.         

(2) V odsotnosti nadomešča predsednika ustavnega sodišča podpredsednica oziroma podpredsednik ustavnega sodišča (v nadaljnjem besedilu: podpredsednik ustavnega sodišča), ki se izvoli za dobo in na način, določena v prejšnjem odstavku.

11. člen
              
Predsednik ustavnega sodišča obvesti predsednico oziroma predsednika republike (v nadaljnjem besedilu: predsednik republike) in državni zbor o izteku mandata sodnika ustavnega sodišča najpozneje 6 mesecev pred iztekom mandata.

12. člen
             
(1) Predsednik Republike Slovenije objavi v 30 dneh po prejemu obvestila iz prejšnjega člena v Uradnem listu Republike Slovenije poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za sodnika ustavnega sodišča.           

(2) Predloge je treba poslati v roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni, v primeru predčasnega prenehanja mandata pa ne krajši od 15 dni po objavi poziva. Predlogi morajo biti obrazloženi, posebej mora biti priloženo pisno soglasje možnega kandidata, da je kandidaturo pripravljen sprejeti.

13. člen
           
(1) Predsednik republike predlaga kandidate za prosta mesta sodnikov ustavnega sodišča izmed možnih kandidatov, ki so predlagani na način iz prejšnjega člena, lahko pa predlaga tudi druge kandidate.

(2) Predsednik republike lahko predlaga tudi več kandidatov kot je prostih mest sodnikov ustavnega sodišča. Vsak predlog kandidature mora biti obrazložen, priloženo mora biti tudi pisno soglasje kandidata.

14. člen
              
(1) Sodnika ustavnega sodišča izvoli državni zbor s tajnim glasovanjem z večino glasov vseh poslancev.       
     
(2) Če sodnik ustavnega sodišča ni izvoljen, predsednik republike najpozneje v 14 dneh po dnevu glasovanja v državnem zboru izvede nov postopek po 12. členu tega zakona ali v istem roku za prosta mesta sodnikov ustavnega sodišča predlaga kandidate izmed kandidatov, ki so se prijavili na prejšnji poziv, ali druge kandidate po prvem odstavku 13. člena tega zakona.

(3) Če sodnik ustavnega sodišča tudi na podlagi novega predloga ni izvoljen, se volitve opravijo na podlagi novega postopka po 12. členu tega zakona, s tem da predsednik republike poziv objavi najpozneje v osmih dneh po dnevu glasovanja v državnem zboru. Rok za zbiranje predlogov možnih kandidatov ne sme biti krajši od 15 dni po objavi poziva.          
   
(4) Če je predsednik republike predlagal več kandidatov, kot se voli sodnikov ustavnega sodišča, se vrstni red kandidatov na glasovnici določi z žrebom. Če noben kandidat ni dobil predpisane večine ali če je bilo izvoljenih premalo sodnikov, se volitve ponovijo med kandidati, ki so dobili največ glasov. Glasuje se o toliko kandidatih, kot je potrebno izvoliti sodnikov ustavnega sodišča. Če tudi na ponovljenih volitvah ni izvoljeno toliko kandidatov, kot je potrebno izvoliti sodnikov ustavnega sodišča, se za prosta mesta sodnikov ustavnega sodišča opravijo nove volitve na podlagi novih kandidatur.      
       
(5) Do začetka glasovanja lahko kandidat odstopi od kandidature.

15. člen
              
Po izvolitvi poda sodnik ustavnega sodišča pred državnim zborom naslednjo prisego:
"Prisegam, da bom sodil po ustavi in zakonu in po svoji vesti in si z vsemi svojimi močmi prizadeval za ustavnost in zakonitost ter za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin."

16. člen
             
(1) Funkcija sodnika ustavnega sodišča ni združljiva:
- s funkcijami v državnih organih, v organih lokalnih skupnostih, v organih političnih strank in v organih sindikatov,
- z delom v državnih organih, v organih lokalnih skupnostih in pri nosilcih javnih pooblastil,
- s članstvom v organih vodenja in nadzora gospodarskih družb, zavodov in zadrug,
- z opravljanjem poklica ali pridobitne dejavnosti, razen dejavnosti visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca.           

(2) Z dnem začetka izvrševanja funkcije ustavnega sodnika preneha sodniku ustavnega sodišča funkcija ali delo iz prve oziroma druge alinee prejšnjega odstavka.           

(3) Najpozneje v treh mesecih od dneva izvolitve mora izvoljeni sodnik ustavnega sodišča prenehati z opravljanjem dejavnosti iz tretje oziroma četrte alinee prvega odstavka tega člena. Če tega ne stori, mu preneha funkcija sodnika ustavnega sodišča.

17. člen
              
(1) Izvoljeni sodnik ustavnega sodišča začne izvrševati funkcijo ustavnega sodnika po dani prisegi.           

(2) Če prejšnjemu sodniku mandatna doba še ni potekla, začne izvoljeni sodnik ustavnega sodišča izvrševati funkcijo ustavnega sodnika z dnem izteka mandatne dobe prejšnjega sodnika.          
 
(3) V primeru iz tretjega odstavka prejšnjega člena začne izvoljeni sodnik ustavnega sodišča izvrševati funkcijo ustavnega sodnika z dnem prenehanja opravljanja nezdružljive dejavnosti.

17.a člen
              
(1) Če predsednik republike hkrati predlaga kandidate za več prostih mest sodnikov ustavnega sodišča, ki se jim izteče mandat na isti dan, pa državni zbor ne izvoli kandidatov za vsa prosta mesta, se v primeru, ko izvolitev novih sodnikov pred iztekom mandata prejšnjih sodnikov ni več mogoča, določi z žrebom, kateri izmed sodnikov, ki se jim mandatna doba izteka, bodo po izteku mandata opravljali funkcijo sodnika do izvolitve novih sodnikov.   
         
(2) Žreb iz prejšnjega odstavka se izvede na seji ustavnega sodišča na način, določen s poslovnikom ustavnega sodišča, ob navzočnosti predsednice oziroma predsednika državnega zbora (v nadaljnjem besedilu: predsednik državnega zbora).           

(3) Žreb se opravi najpozneje deset dni pred iztekom mandata sodnika ustavnega sodišča, če to ni mogoče, pa najkasneje naslednji dan, ko je znan izid volitev v državnem zboru.              

(4) Po opravljenem postopku žreba iz prejšnjih odstavkov 
ustavno sodišče v Uradnem listu Republike Slovenije objavi osebno ime sodnika ustavnega sodišča, ki nadaljuje z opravljanjem funkcije.

18. člen
             
(1) Sodniki ustavnega sodišča uživajo enako imuniteto kot poslanci državnega zbora.            

(2) Državni zbor odloči o zahtevi pristojnega organa za začetek kazenskega postopka zoper sodnika ustavnega sodišča po predhodnem mnenju ustavnega sodišča najpozneje v 30 dneh od dneva vložitve zahteve. Ustavno sodišče mora dati predhodno mnenje v roku osmih dni od dneva, ko je seznanjeno z zahtevo pristojnega organa za začetek kazenskega postopka.

19. člen

(1) Državni zbor na predlog predsednika republike predčasno razreši sodnika ustavnega sodišča v primerih, ki jih določa ustava.   
          
(2) O nastanku primera iz prejšnjega odstavka predsednik ustavnega sodišča obvesti predsednika republike.              

(3) Če sodnik ustavnega sodišča sam zahteva razrešitev, pošlje predsednik ustavnega sodišča njegovo zahtevo predsedniku republike. Predsednik republike predlaga razrešitev ustavnega sodnika državnemu zboru, ki sodnika ustavnega sodišča razreši z dnem, ki ga predlaga sodnik ustavnega sodišča.         
    
(4) Ob razrešitvi sodnika ustavnega sodišča zaradi pravnomočne obsodbe za kaznivo dejanje s kaznijo odvzema prostosti ali zaradi trajne izgube delovne zmožnosti za opravljanje funkcije sodniku ustavnega sodišča preneha mandat naslednji dan po objavi odločitve o razrešitvi v Uradnem listu Republike Slovenije.

20. člen
              
(1) Sodniku ustavnega sodišča pripada službeno oblačilo, to je sodniška toga.           

(2) Vrste službenih oblačil in način nošenja predpiše ustavno sodišče s poslovnikom.