XI. MATERIALNI IN DRUGI POGOJI ZA DELO SODNIKOV


1. Plača in nadomestila

  71. člen
              
Predsednik ustavnega sodišča ima pravico do plače in funkcijskega dodatka v višini, ki se določi za predsednika državnega zbora. Sodnik ustavnega sodišča ima pravico do plače in funkcijskega dodatka v višini, ki se določi za podpredsednika državnega zbora. V sorazmerju s plačo sodnika ustavnega sodišča določi ustavno sodišče plačo sekretarju ustavnega sodišča.

72. člen
             
Sodnik ustavnega sodišča ima pravico do nadomestila plače v višini plače za čas letnega dopusta.

2. Delovna doba in socialno zavarovanje

73. člen
             
Sodniku ustavnega sodišča se šteje čas opravljanja funkcije v delovno dobo. Sodnik ustavnega sodišča je v času opravljanja funkcije socialno zavarovan po predpisih o socialnem zavarovanju, ki veljajo za osebe v delovnem razmerju.

3. Drugi osebni prejemki in povračila

74. člen

(1) Sodnik ustavnega sodišča ima pravico:
- do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela,
- do povračila stroškov v zvezi s službenimi potovanji (dnevnice, stroški prevoza, stroški prenočevanja),
- do regresa za prehrano med delom,
- do regresa za letni dopust,
- do nadomestila za ločeno življenje,
- do povračila stroškov prevoza ob dela prostih dnevih iz kraja, kjer ima službeno stanovanje, do kraja stalnega prebivališča in nazaj,
- do povračila stroškov selitve iz kraja stalnega prebivališča v kraj, kjer ima službeno stanovanje, in nazaj,
- do povračila stroškov za izobraževanje,
- do jubilejne nagrade,
- do odpravnine ob odhodu v pokoj. 

(2) Pogoje in višino prejemkov in povračil iz prejšnjega odstavka določi ustavno sodišče.

4. Dopusti

75. člen
              
(1) Sodnik ustavnega sodišča ima pravico do letnega dopusta v trajanju 40 delovnih dni.      

(2) Sodnik ustavnega sodišča ima pravico do izrednega plačanega dopusta do 7 delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi osebnih razlogov.      
       
(3) V izjemnih primerih se lahko sodniku ustavnega sodišča odobri izredni dopust do 30 dni v koledarskem letu.         
    
(4) Primere in pogoje iz prejšnjih odstavkov določi ustavno sodišče.
 
5. Pravice sodnikov ustavnega sodišča po prenehanju
funkcije ustavnega sodnika

76. člen
 
Sodnik ustavnega sodišča, ki je do izvolitve opravljal funkcijo sodnika sodišča ali drugo trajno funkcijo v državnem organu, ima po prenehanju funkcije sodnika ustavnega sodišča pravico nadalje opravljati prejšnjo funkcijo, če izpolnjuje pogoje za opravljanje te funkcije in če v treh mesecih po prenehanju funkcije sodnika ustavnega sodišča sporoči pristojnemu organu, da želi nadalje opravljati prejšnjo funkcijo.
 
77. člen
             
Sodnik ustavnega sodišča, ki je bil do izvolitve v delovnem razmerju v državnem organu oziroma v javnem podjetju in javnem zavodu, ima pravico, da se v treh mesecih po prenehanju funkcije sodnika ustavnega sodišča vrne na delo, ki ga je opravljal, ali na drugo delo, ki ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe.

78. člen
              
(1) Sodnik ustavnega sodišča, ki mu je prenehala funkcija in iz objektivnih razlogov ne more nadaljevati z opravljanjem prejšnje funkcije ali dobiti druge ustrezne zaposlitve in ne izpolnjuje minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez zmanjšanja v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s posebnimi predpisi, v katerih je urejena pravica do starostne pokojnine, ima, dokler ne začne opravljati funkcije, se ne zaposli ali začne opravljati pridobitne dejavnosti oziroma dokler ne izpolni navedenih pogojev za upokojitev, pravico do nadomestila plače v višini 80 odstotkov zadnje mesečne plače, ki jo je prejel, ko je opravljal funkcijo sodnika ustavnega sodišča, vendar najdlje eno leto od prenehanja te funkcije. Če je sodnik ustavnega sodišča namesto zadnje plače prejel nadomestilo, se nadomestilo plače iz tega člena odmeri od zadnje mesečne plače, ki bi jo prejel, če bi opravljal funkcijo.

(2) Pravica do nadomestila plače iz prejšnjega odstavka se lahko podaljša do izpolnitve pogojev za upokojitev, navedenih v prejšnjem odstavku, vendar najdlje še za eno leto.

(3) Čas prejemanja nadomestila plače se sodniku ustavnega sodišča, ki mu je prenehala funkcija, šteje v pokojninsko dobo. V tem času je socialno zavarovan po predpisih, ki urejajo socialno zavarovanje oseb v delovnem razmerju, ob upokojitvi pa mu pripada pravica do odpravnine.

(4) Sodnik ustavnega sodišča, ki mu je funkcija prenehala pred potekom enega leta od izvolitve v državnem zboru, nima pravice do nadomestila plače.

78.a člen

(1) O pravici do nadomestila plače in obveznostih v zvezi z nadomestilom po tem zakonu odloča predsednik ustavnega sodišča. Zoper odločitev predsednika ustavnega sodišče je dovoljen ugovor v roku osmih dni od vročitve odločbe. O ugovoru odloči ustavno sodišče na nejavni seji.

(2) Za uveljavljanje pravice do nadomestila plače mora sodnik ustavnega sodišča, ki mu je prenehala funkcija, najkasneje v 15 dneh po prenehanju funkcije predložiti ustavnemu sodišču vlogo za uveljavljanje pravice do nadomestila plače in dokazila o izpolnjevanju pogojev za njeno pridobitev. V primeru nemožnosti vrnitve na funkcijo ali na delovno mesto v okviru prejšnjega delodajalca, mora izkazati, zakaj vrnitev ni mogoča. Ustavno sodišče odloči v roku 14 dni.

(3) Pravica do prejemanja nadomestila plače preneha, če sodnik ustavnega sodišča, ki mu je prenehala funkcija, pred potekom obdobja, za katerega mu pripada nadomestilo plače, začne opravljati drugo funkcijo, se zaposli, prične opravljati pridobitno dejavnost ali izpolni minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez zmanjšanja v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma v skladu s posebnimi predpisi, v katerih je urejena pravica do starostne pokojnine.

(4) Sodnik ustavnega sodišča, ki mu je prenehala funkcija, mora v času prejemanja nadomestila plače obvestiti ustavno sodišče o vseh izplačanih prejemkih iz naslova opravljanja dela najkasneje v sedmih dneh po prejetem plačilu. Za prejete zneske po plačilu davkov in obveznih prispevkov se sodniku ustavnega sodišča, ki mu je prenehala funkcija, zniža znesek nadomestila plače, ki mu pripada v skladu s prvim ali drugim odstavkom prejšnjega člena, kar se obračuna pri prvem naslednjem izplačilu nadomestila plače.

(5) Sodnik ustavnega sodišča, ki mu je prenehala funkcija, v času prejemanja nadomestila plače ne sme sklepati dogovorov o odloženih plačilih ali drugih podobnih dogovorov, ki bi bili v nasprotju z namenom pravice do nadomestila plače.

(6) Če sodnik ustavnega sodišča, ki mu je prenehala funkcija, ravna v nasprotju s četrtim ali petim odstavkom tega člena, preneha pravica do nadomestila plače in mora vrniti zneske nadomestila plače, ki so bili prejeti neupravičeno.

(7) Nadomestila plače, prispevki za socialno zavarovanje in odpravnine se izplačujejo iz proračunskih sredstev ustavnega sodišča.

(8) Z globo v višini 1.000 eurov se za prekršek kaznuje sodnik ustavnega sodišča, ki mu je prenehala funkcija, če v času prejemanja nadomestila plače ne obvesti pristojni organ iz prvega odstavka tega člena o vseh prejemkih iz naslova opravljanja dela (četrti odstavek tega člena) ali, če v času prejemanja nadomestila plače sklene dogovor o odloženem plačilu ali drug podobni dogovor (peti odstavek tega člena).

(9) Proračunski inšpektorji izvajajo nadzor nad izvajanjem določb četrtega in petega odstavka tega člena ter odločajo o prekrških.

6. Plače, nadomestila ter drugi osebni prejemki
in povračila v službah ustavnega sodišča
 
79. člen
              
Za pravice generalnega sekretarja ustavnega sodišča do nadomestil ter drugih osebnih prejemkov in povračil ter o drugih pravicah se smiselno uporabljajo predpisi, ki urejajo te pravice za funkcionarje v državnih organih.