O sodiščuSodnikiSedanja sestava

Akad. prof. dr. Marijan Pavčnik

Akad. prof. dr. Marijan Pavčnik, ustavni sodnik
Dr. Pavčnik je rojen leta 1946 v Ljubljani, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo in gimnazijo. Po maturi se je vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani in leta 1969 diplomiral. Leta 1971 je opravil pravosodni izpit, leta 1978 je magistriral na Pravni fakulteti v Beogradu, leta 1982 pa je doktoriral na Pravni fakulteti v Ljubljani. Magistrsko in doktorsko delo je objavil tudi v knjižni obliki [Zloraba pravice (1986), Pravni viri v jugoslovanskem pravu (1983)].

Od leta 1970 do leta 1971 je bil sodniški pripravnik pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, nato pa strokovni sodelavec in sodnik pri Občinskem sodišču I v Ljubljani. Od maja leta 1973 je delal na Pravni fakulteti v Ljubljani: najprej je bil asistent, leta 1982 je postal docent, leta 1987 je bil izvoljen za izrednega profesorja, od leta 1993 pa je redni profesor za filozofijo in teorijo prava in države (za predmete uvod v pravoznanstvo, filozofija prava z metodologijo pravnega vrednotenja, teorija prava in teorija države). Upokojil se je 31. decembra 2016.

Leta 1997 je napisal prvo Teorijo prava v slovenskem jeziku, ki je leta 2015 izšla že v peti, pregledani in dopolnjeni izdaji. Posebno pozornost posveča razlagi zakona in argumentom pravnega odločanja. S temi vprašanji se ukvarja v Argumentaciji v pravu (prva izdaja: 1991; ponatis: 1998; tretja spremenjena in dopolnjena izdaja: 2013). Kritik ugotavlja, da gre za monografijo, ki »pomeni na Slovenskem nov način razmišljanja in pisanja v pravni teoriji.« (V. Simič) To delo je v rahlo spremenjeni obliki izšlo tudi pri založbi Springer (Juristisches Verstehen und Entscheiden, 1993).

Leta 2011 je pri Steiner Verlag (Stuttgart) izdal knjigo Auf dem Weg zum Maß des Rechts (Na poti k meri prava). V njej je strnjenih 14 razprav (v nemščini in angleščini) iz obdobja 1997–2010. Leta 2015 je pri GV Založbi izšla njegova dvojezična monografija Čista teorija prava kot izziv / Reine Rechtslehre als Anregung, v letu 2017 pa je pri isti založbi natisnil še delo Iskanje opornih mest. V njem je združil prispevke, ki so povečini izšli v zadnjih desetih letih.

Kot soavtor je zasnoval in (so)uredil več knjig: Temeljne pravice (1997), Ustavno sodstvo (2000), Pravna država (2009) in (Ustavno)sodno odločanje (2013). Kot soavtor je zasnoval in uredil tudi leksikon Pravo (prva izdaja: 1987, druga, razširjena in spremenjena izdaja: 2003). 

Njegovemu prepričanju, da mora vsaka znanost poznati dognanja prejšnjih generacij, so zveste izdaje Države Leonida Pitamica (skupaj s spremno študijo; 1996, 2009), izbor razprav Problem realnosti prava Borisa Furlana (skupaj z uvodno razpravo; 2002), ureditev izbora petnajstih razprav pokojnih slovenskih znanstvenikov (Izročilo pravne znanosti, 2008 – skupaj z uvodnim prispevkom) in dvojezični izbor Pitamičevih razprav: Na robovih čiste teorije prava / An den Grenzen der Reinen Rechtslehre (skupaj z uvodno študijo; 2005, ponatis: 2009).

Je urednik knjižne zbirke Pravna obzorja (od leta 1994), zbirke Scientia/Iustitia (od leta 2003) ter član uredniških odborov in svetov pri več revijah. Od leta 1995 do leta 2009 je bil odgovorni urednik Zbornika znanstvenih razprav Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Od leta 2011 je član izvršilnega odbora Mednarodnega združenja za pravno in socialno filozofijo.

Bil je na več študijskih izpopolnjevanjih v tujini. Triindvajset mesecev je bil štipendist nemške Ustanove Alexander von Humboldt; od tega je bil najdlje na Inštitutu za filozofijo prava in pravno informatiko Univerze v Münchnu in na Inštitutu za interdisciplinarna raziskovanja Univerze v Bielefeldu.

Leta 2001 je dobil Zoisovo nagrado za vrhunske znanstvene dosežke na področju prava. Leta 2003 je bil izvoljen za izrednega, leta 2009 pa za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Od leta 2010 je član Evropske akademije (Academia Europaea), od leta 2012 pa mednarodni dopisni član Inštituta Hans Kelsen na Dunaju.

Funkcijo ustavnega sodnika je nastopil 27. marca 2017.

(Bolj podrobna biografija z bibliografijo je navedena na spletni strani SAZU.)


Sodnice in sodniki Ustavnega sodišča:


Generalni sekretar Ustavnega sodišča