Presojo je Ustavno sodišče opravilo z vidika pravice do brezplačnega obveznega šolanja, ki jo je v tej odločbi prvič opredelilo. Zakonodajalec je nižji obseg državnega financiranja javno veljavnih programov osnovnošolskega izobraževanja, ki ga izvajajo zasebne šole, utemeljeval z dejstvom, da ti programi vključujejo vsebine, ki jih programi javnih šol ne vključujejo ali jih ne smejo vključevati. Iz zakonodajne ureditve in priložene pogodbe o sofinanciranju zasebne osnovne šole, ki je vložila pobudo, izhaja, da so javno veljavni programi osnovnošolskega izobraževanja enotno določeni za vse izvajalce, vsebinske razlike pa se pokažejo šele v razširjenih programih, ki niso predmet javnega financiranja. Zakonodajalec tako ni izkazal ustavno dopustnega cilja za poseganje v pravico učencev na zasebni osnovni šoli do brezplačnega obiskovanja obveznega javno veljavnega programa osnovnošolskega izobraževanja. Ustavno sodišče je zato ugotovilo, da je izpodbijana zakonska ureditev v tem delu v neskladju z Ustavo, in zakonodajalcu naložilo, da mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v roku enega leta od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.
V tej odločbi je Ustavno sodišče presojalo ustavno skladnost Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki zasebnim šolam za izvajanje javno veljavnih programov obveznega osnovnošolskega izobraževanja zagotavlja 85 odstotkov sredstev, kot jih država za izvajanje takih programov zagotavlja javnim šolam.
