Presojana je bila možnost dostopa javnosti do osnovnih podatkov o pravnih poslih, ki obsegajo, svetovalne, avtorske, in druge intelektualne storitve, torej do podatkov o vrsti posla, pogodbenem partnerju, pogodbeni vrednosti in višini posameznih izplačil ter o datumu in trajanju posla.

Ustavno sodišče ni zanikalo, da peti odstavek 1.a člena in prvi odstavek v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 6.a člena ZDIJZ posegata v pravico do varstva poslovne skrivnosti, ki je varovana v okviru pravice do svobodne gospodarske pobude iz prvega odstavka 74. člena Ustave. Določbi namreč javnosti odpirata prosto pot do bistvenih poslovnih podatkov o konkretnih poslovnih razmerjih zavezancev, iz katerih je mogoče hitro sestaviti pregledno in celovito sliko o osnovnih značilnostih pogodbenega razmerja zavezanca.

Vendar je po opravljenem tehtanju teže posledic tega posega z vrednostjo zasledovanega cilja – krepitve transparentnosti in odgovornosti pri ravnanju  z javnimi sredstvi, zmanjšanja korupcijskih tveganj in  ustvarjanja rasti naklonjenega poslovnega okolja – Ustavno sodišče odločilo, da izpodbijani določbi ne posegata nesorazmerno v svobodno gospodarsko pobudo.  Pri tej odločitvi je pretehtalo predvsem to, da ZDIJZ razkriva podatke iz poslov, ki za zavezanca pomenijo opravljanje pomožnih oziroma podpornih funkcij, ne pa iz tistih pogodb, ki so vsebinsko jedro njegove dejavnosti, poleg tega pa je tako nastala transparentnost zavezančevega poslovanja  omejena, saj prosilec ne pridobi natančnih podatkov o predmetu pogodbe oziroma o njegovi količini in kvaliteti. Ustavno sodišče je nadalje poudarilo, da svobodna gospodarska pobuda podjetij, ki jih obvladujejo osebe javnega prava, in bank, ki na trgu obstanejo predvsem zaradi državne pomoči, že v temelju ne more imeti enake teže in pomena, kot ga ima svobodna gospodarska pobuda subjektov, ki jih obvladujejo zasebniki. Po drugi strani imata sporni določbi velik vpliv na povečanje odgovornosti pri upravljanju z javnimi sredstvi zavezancev in pomembno pripomoreta k kvaliteti nadzora javnosti.

Prvi odstavek v zvezi s tretjim in četrtim odstavkom 6.a člena in peti odstavek 1.a  člena ZDIJZ prav tako nista v neskladju z načelom zaupanja v pravo, saj javni interes za prost dostop do osnovnih podatkov o razkritih poslih tudi glede poslov, sklenjenih pred uveljavitvijo teh določb, pretehta nad zaupanjem zavezancev v ohranitev njihove tajnosti.

Ustavno sodišče je odločilo, da ni v neskladju s prvim odstavkom 74. člena in z 2. členom Ustave ureditev iz Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), ki določa, da lahko vsakdo brezpogojno dostopa do nekaterih podatkov gospodarskih družb, ki jih obvladujejo osebe javnega prava (predvsem država in občine). To obvladovanje se praviloma izvaja na podlagi večinske kapitalske udeležbe v zavezancu za dostop do informacij, šteje pa se, da v krog zavezancev vedno spadajo tudi banke, ki so bile deležne ukrepov po Zakonu o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB).