Foto: STA

Predgovor predsednika Ustavnega sodišča  mag. Miroslava Mozetiča

Sodno leto 2015 je za nami, bolj ali manj uspešno. To naj presodijo drugi. V pomoč tej presoji objavljamo Poročilo o delu Ustavnega sodišča v letu 2015. Poročilo je objavljeno v letu 2016, to je v letu, ko praznujemo 25 let samostojne države Republike Slovenije in 25 let Ustavnega sodišča Republike Slovenije.
 
Letos se bomo gotovo spraševali, ali smo uspeli ustvariti takšno državo, kot smo si jo zamislili in zapisali v ustavne dokumente pred 25 leti. Zavezali smo se uresničiti demokratično, pravno in socialno državo, državo, ki bo temeljila na spoštovanju človekovega dostojanstva vsakogar in ki bo zavarovala in spoštovala človekove pravice in temeljne svoboščine. Ustavno sodišče večkrat poudarja, da je spoštovanje človekovega dostojanstva pravno-etični temelj sodobne države in da je človekovo dostojanstvo tudi v središču ustavnega reda Republike Slovenije, je temeljna vrednota, ki naj prežema ves pravni red. Pravni red, na vrhu katerega je Ustava, mora spoštovati ta temeljna izhodišča. Vsi državni organi so pri svojem delovanju vezani na pravni red. Ustavno sodišče je po svojem bistvu najvišji varuh pravno-etičnega temelja družbe, ki je zavarovan z Ustavo. Zato sta njegova dolžnost in odgovornost ključni za dobro delovanje ustavne demokracije. Seveda pa lahko govorimo o dobro delujoči pravni državi le, če se odločbe Ustavnega sodišča spoštujejo in izvršujejo. To je ne nazadnje tudi odraz pravne kulture.
 
Pričujoče poročilo do neke mere odgovarja na vprašanje, ali jemljemo (tu imam v mislih vse tri veje oblasti, zlasti pa zakonodajno in izvršilno) ta temeljna vrednostna izhodišča resno. Ni razlogov za paniko, vendar tudi za evforijo ne. Opozoriti pa moram na dve, po mojem prepričanju zaskrbljujoči ugotovitvi. Prva se kaže v rastočem prepričanju, da je mogoče zagotavljati spoštovanje človekovih pravic le v času blagostanja in v “varnih” razmerah. Gotovo eno in drugo vpliva na uresničevanje in zaščito temeljnih pravic, vendar pa slabe ekonomske ali varnostne razmere same zase ne smejo biti izgovor za prekomerno omejevanje ali celo ukinjanje temeljnih pravic. Druga ugotovitev, ki vzbuja skrb, je nespoštovanje odločb Ustavnega sodišča. Čeprav iz poročila izhaja, da ni veliko neizvršenih odločb, ne smemo tega pojava prezreti ali celo opravičevati, zlasti če je neizvršitev posamezne odločbe pogojena politično ali ideološko. Takšno ravnanje je, kot že rečeno, nesprejemljivo in kaže na zanikanje ustavnih načel pravne države. Dejstvo je tudi, da bi bilo neizvršenih odločb gotovo več, če Ustavno sodišče ne bi uporabljalo za nekatere zelo spornega pooblastila, da začasno sámo s svojo odločbo uredi neurejeno ali protiustavno urejeno razmerje. Vendar tudi takšno ravnanje ogroža načela pravne države, saj kaže na neodzivnost zakonodajne in izvršilne oblasti ter na njuno nepripravljenost, da ustrezno in v celoti odpravita ugotovljeno protiustavno ureditev. Ureditev, ki jo do odprave protiustavnosti s svojo odločbo določi Ustavno sodišče, je začasna, največkrat tudi nepopolna in ne odvezuje zakonodajalca ali vlade, da v določenem času sprejme ustavno skladno ureditev. 

V poročilu so predstavljeni povzetki najpomembnejših odločb, sprejetih v letu 2015. Lansko leto morda ni bilo leto “velikih” odločitev, vendar je iz številnih odločb razvidno, da je Ustavno sodišče zavarovalo celo vrsto na videz drobnih, a pomembnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Nekaj odločb je sicer podžgalo nekatere “kritike”, da so začeli odštevati dneve do izteka mandatov nekaterih, po njihovem mnenju “spornih” sodnic in sodnikov, kar bi kazalo zlasti na to, da je za te “kritike” očitno moteča trenutna sestava Ustavnega sodišča, “ker z njo Slovenija nima sreče, saj je ta sestava preimenovala Titovo cesto, dopustila volitve med počitnicami, dopustila polno financiranje zasebnega (katoliškega) šolstva, dopustila dva referenduma o pravicah manjšine, tistega o načinu upravljanja državnega premoženja pa ne.” In da ne omenjam zadeve “Patria”. Pri tem pa skrbi ne vzbujajo toliko zapisi medijev ali pisma bralcev, čeprav tudi tega ne gre podcenjevati, kot nekatere izjave nekdanjega ministra za pravosodje, ki je bil tudi sodnik, in nekdanje sodnice, sedaj poslanke stranke, ki sicer zelo glasno zagovarja spoštovanje načel pravne države in morale. Te izjave, če so mišljene resno, kažejo na popolno nerazumevanje enega temeljnih načel pravne države in načela delitve oblasti, tj. da je sodnik pri odločanju vezan samo na zakon in Ustavo. Ne nazadnje vsak ustavni sodnik pred nastopom svoje funkcije priseže, “da bo sodil po Ustavi in zakonu in po svoji vesti”.
 
V dobrem letu dni preneha mandat šestim od devetih ustavnih sodnic in sodnikov, kar pomeni, da je to zadnje letno poročilo trenutne sestave Ustavnega sodišča. Izvolitev novih, kar šestih sodnic oziroma sodnikov bo verjetno svojevrsten preizkus in izziv tudi za predsednika republike kot za Državni zbor. Vso srečo!
 
Bralkam in bralcem tega poročila želim prijetno branje.
 
Mag. Miroslav Mozetič

Predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije, mag. Miroslav Mozetič, je v sredo, 30. 3. 2016, skupaj z generalnim sekretarjem dr. Sebastianom Neradom, predstavil poročilo o delu Ustavnega sodišča za preteklo leto.