Pogoji

I. Pogoji za vložitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil

Kdor želi pri Ustavnem sodišču vložiti pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, lahko to stori pod pogoji, ki jih določa Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS).

Po prvem odstavku 24. člena tega zakona lahko da pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, kdor izkaže pravni interes. Ta pa je po drugem odstavku tega člena podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, se pobuda lahko vloži v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Vsebina pobude je določena v prvem in drugem odstavku 24.b člena ZUstS in na podlagi drugega odstavka 34. člena Poslovnika Ustavnega sodišča z II. točko Priloge Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20 – v nadaljevanju Poslovnik).

Pobuda se lahko vloži tudi na obrazcu Ustavnega sodišča za vložitev pobude, ki ga je na podlagi tretjega odstavka 34. člena Poslovnika, določilo Ustavno sodišče. Obrazec je objavljen na naši spletni strani, v tiskani obliki pa je dostopen v času uradnih ur tudi v glavni pisarni Ustavnega sodišča.

Ustavno sodišče lahko po drugem odstavku 38.a člena ZUstS odloči, da se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki udeleženca v postopku ali osebni podatki drugega posameznika. Predlog predlagatelja ali pobudnika o prikritju identitete mora biti vložen hkrati s pobudo.

Ustavno sodišče lahko po 34.a členu ZUstS kaznuje udeleženca v postopku ali njegovega pooblaščenca, za zlorabo pravice, ki jo ima po zakonu, pooblaščenca udeleženca v postopku, ki je odvetnik, pa lahko kaznuje z denarno kaznijo, če vloga ne vsebuje bistvenih sestavin, ki so določene z zakonom.

Če udeleženca v postopku pred Ustavnim sodiščem zastopa pooblaščenec, mora na podlagi prvega odstavka 24.a člena ZUstS predložiti pooblastilo, ki je dano posebej za postopek pred Ustavnim sodiščem. Pooblaščenec, ki ni odvetnik, mora imeti po drugem odstavku tega člena posebno pooblastilo za prenos pooblastila za zastopanje v postopku pred Ustavnim sodiščem na drugo osebo.

Po 11. členu Ustave Republike Slovenije je v Sloveniji uradni jezik slovenščina, zato je treba tudi pri Ustavnem sodišču vloge podajati v slovenskem jeziku. Vloga, ki ni vložena v slovenskem jeziku, je nerazumljiva (6. člen ZUstS v zvezi z drugim odstavkom 104. člena in 108. členom Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.). Tujec, ki mu je vzeta prostost, ima pravico podajati sodišču vloge tudi v svojem jeziku (6. člen ZUstS v zvezi s tretjim odstavkom 7. člena Zakona o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 63/94 in nasl.).

Pobuda se lahko vloži osebno v glavni pisarni Ustavnega sodišča v času uradnih ur, pošlje po pošti ali pa vloži v elektronski obliki na portalu VEP.si s storitvijo eOBRAZCI in sicer preko povezav za vlaganje e-vlog, ki so navedene v razdelku Povezave za vlaganje e-vlog. Za vlaganje vlog v elektronski obliki na portalu VEP.si, potrebujete veljavno kvalificirano digitalno potrdilo – fizično (npr. SIGEN CA, AC NLB, Pošta CA) ali v oblaku (npr. OneSign, REKONO).

Posebej opozarjamo, da se v skladu z drugim odstavkom 35. člena Poslovnika vloge, ki so vložene v elektronski obliki, pa niso opremljene z varnim elektronskim podpisom overjenim s kvalificiranim potrdilom, ne štejejo za vloge, ki jih Ustavno sodišče prejme v okviru uradnega poslovanja, in zato nanje ni dolžno odgovoriti.

II. Pogoji za vložitev ustavne pritožbe

Kdor želi pri Ustavnem sodišču vložiti ustavno pritožbo zaradi kršitev človekovih pravic s posamičnim aktom (s sodno odločbo), lahko to stori pod pogoji, ki jih določa Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) v členih od 50 do 53.

Po prvem odstavku 50. člena navedenega zakona se lahko ustavna pritožba vloži zaradi kršitve človekove pravice ali temeljne svoboščine zoper posamični akt, s katerim je državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe. Vendar je to mogoče šele, ko so bila v zadevi izčrpana vsa pravna sredstva (prvi odstavek 51. člena ZUstS). Vložiti jo je treba v roku 60 dni od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba (prvi odstavek 52. člena ZUstS).

Ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika (prvi odstavek 55.a člena ZUstS). Po drugem odstavku istega člena se šteje, da ne gre za kršitev človekovih pravic ali svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika, kadar gre za posamične akte, izdane v sporih majhne vrednosti, v sporih zaradi motenja posesti, v zadevah prekrškov ali če se izpodbija le odločitev o stroških postopka. Ustavno sodišče pa lahko v posebno utemeljenih primerih izjemoma odloča tudi o ustavnih pritožbah, ki praviloma niso dovoljene, če gre za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki presega pomen konkretne zadeve (tretji odstavek istega člena ZUstS).

Ustavna pritožba mora vsebovati navedbe in priloge, ki so določene v 53. členu ZUstS in s III. točko Priloge Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20 – v nadaljevanju Poslovnik).

Ustavna pritožba se lahko vloži tudi na obrazcu za vložitev ustavne pritožbe, ki ga je določilo Ustavno sodišče. Obrazec je objavljen na naši spletni strani, v tiskani obliki pa je dostopen v času uradnih ur tudi v glavni pisarni Ustavnega sodišča.

Ustavna pritožba s prilogami se vloži v enem izvodu. Ker vračanje prilog pritožnikom ni predvideno, prilog ne vlagajte v izvirnikih.

Ustavno sodišče lahko po 34.a členu ZUstS kaznuje udeleženca v postopku ali njegovega pooblaščenca, za zlorabo pravice, ki jo ima po zakonu, pooblaščenca udeleženca v postopku, ki je odvetnik, pa lahko kaznuje z denarno kaznijo, če vloga ne vsebuje bistvenih sestavin, ki so določene z zakonom.

Po 11. členu Ustave Republike Slovenije je v Sloveniji uradni jezik slovenščina, zato je treba tudi pri Ustavnemu sodišču vloge podajati v slovenskem jeziku. Vloga, ki ni vložena v slovenskem jeziku, je nerazumljiva (6. člen ZUstS v zvezi z drugim odstavkom 104. člena in 108. členom Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 in nasl.). Tujec, ki mu je vzeta prostost, ima pravico podajati sodišču vloge tudi v svojem jeziku (6. člen ZUstS v zvezi s tretjim odstavkom 7. člena Zakona o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 63/94 in nasl.).

Ustavna pritožba se lahko vloži osebno v glavni pisarni Ustavnega sodišča v času uradnih ur, pošlje po pošti ali pa vloži v elektronski obliki na portalu VEP.si s storitvijo eOBRAZCI in sicer preko povezav za vlaganje e-vlog, ki so navedene v razdelku Povezave za vlaganje e-vlog. Za vlaganje vlog v elektronski obliki na portalu VEP.si, potrebujete veljavno kvalificirano digitalno potrdilo – fizično (npr. SIGEN CA, AC NLB, Pošta CA) ali v oblaku (npr. OneSign, REKONO).

Posebej opozarjamo, da se v skladu z drugim odstavkom 35. člena Poslovnika Ustavnega sodišča, vloge, ki so vložene v elektronski obliki, pa niso opremljene z varnim elektronskim podpisom overjenim s kvalificiranim potrdilom, ne štejejo za vloge, ki jih Ustavno sodišče prejme v okviru uradnega poslovanja, in zato nanje ni dolžno odgovoriti.