Ustavno sodišče je ugotovilo, da je Odlok o drugih spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Trebnje (v nadaljevanju Odlok) v neskladju z Ustavo v izpodbijanem delu, ki spreminja namensko rabo dela pobudničinega zemljišča iz zazidljive (stavbno zemljišče) v nezazidljivo (kmetijsko zemljišče).

Ustavno sodišče je presodilo, da zaradi navedene spremembe namenske rabe pobudnica izkazuje pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka v izpodbijanem delu, ki neposredno posega v njen pravni položaj. Odlok je Ustavno sodišče presojalo z vidika načela zakonitosti (tretji odstavek 153. člena Ustave), ki zahteva, da so občinski splošni akti skladni z zakonom. Pri tem je upoštevalo, da je ustavna omejitev, ki zavezuje občino pri opredelitvi vsebine prostorskih aktov, tudi pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave. Pojasnilo je, da sprememba namenske rabe iz zazidljivega v nezazidljivo zemljišče intenzivno poseže v pričakovanja lastnika zemljišča, izhajajoča iz lastninske pravice.

Na področju prostorskega načrtovanja ima sicer občina široko polje proste presoje pri svoji normativni dejavnosti, vendar pa mora pri tem upoštevati tudi zahtevo po pravičnem ravnovesju med javnim in zasebnim interesom. V odločbi je Ustavno sodišče poudarilo, da o tej zahtevi ni mogoče presoditi, če spremembe namenske rabe ne temeljijo na ustreznih strokovnih razlogih oziroma če občina ne izvede ustrezne strokovne presoje, kar je bilo na zakonski ravni urejeno v 7. in 10. členu Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt). Brez ustreznih strokovnih podlag za spremembo namenske rabe torej ni mogoče ugotoviti vseh upoštevnih okoliščin, ki omogočajo skrbno tehtanje javnega in zasebnega interesa. Pri tem je Ustavo sodišče med drugim poudarilo, da je treba upoštevati tudi posebno varstvo kmetijskih zemljišč (drugi odstavek 71. člena Ustave) ter da iz tega izhaja dolžnost občine, da na podlagi in v okviru svojih pristojnosti ravna skrbno pri ohranjanju oziroma varovanju površin kmetijskih zemljišč ter pri odločanju o povečanju ali zmanjšanju njihovega obsega.

Ker v postopku sprejemanja Odloka glede spornega dela pobudničinega zemljišča ni bilo zagotovljeno skrbno tehtanje javnega in zasebnega interesa in ker sprememba namenske rabe dela zemljišča iz zazidljive v nezazidljivo ni temeljila na strokovnih podlagah, je Ustavno sodišče ugotovilo, da je Odlok v izpodbijanem delu v neskladju s 7. in 10. členom ZPNačrt ter posledično s tretjim odstavkom 153. člena Ustave.