Republika Slovenija je pred tridesetimi leti, 25. junija 1991, z razglasitvijo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti ter z uveljavitvijo ustavnega zakona za njeno izvedbo, postala samostojna in neodvisna država. Pol leta kasneje, decembra 1991, je bila sprejeta tudi nova Ustava. Vendar je že pred tem samostojna nova država prevzela vse pravice in dolžnosti, ki jih je imela v dotedanji ustavni ureditvi kot del federacije. In tako je tudi Ustavno sodišče, ki je od leta 1964 delovalo kot republiško Ustavno sodišče, postalo Ustavno sodišče samostojne države.

To je bilo novo rojstvo in ni šlo le za vprašanje spremembe oziroma za kontinuiteto Ustavnega sodišča v institucionalnem pomenu. Kot to lepo zapiše nekdanja predsednica Ustavnega sodišča, dr. Jadranka Sovdat, v zbirki Ustava v 25 letih ustavnosodne presoje, je pomembnejši vidik vsebinske preobrazbe Ustavnega sodišča v varuha Ustave in v njej vsebovanih vrednot.

Novi pristopi v ustavnosodni presoji na podlagi določb nove Ustave in kasneje sprejetih mednarodnih obveznosti, predvsem Evropske konvencije o človekovih pravicah, so postavili nove temelje ustavne demokracije. Prva sestava Ustavnega sodišča samostojne države je opravila zelo veliko, pionirsko delo. Postavila je vrednostne temelje in osnovne metodološke pristope. Številna vsebinska vprašanja so bila sicer drugačne narave od teh, ki jih presojamo danes. V veliki meri so bila povezana z obdobjem tranzicije. Hkrati pa je prva sestava tlakovala pot k različnim testom ustavnosodne presoje, odgovoriti je morala na veliko temeljnih procesnih vprašanj, izoblikovati tudi metodološke pristope k izgradnji odločb Ustavnega sodišča itd. Institucijo Ustavnega sodišča je v celoti postavila na novo. Na tej podlagi so nato gradile naslednje sestave Ustavnega sodišča, ki so prav tako pomembno prispevale k razvoju Ustave kot živega prava.

Tri desetletja delovanja institucije torej terjajo zahvalo vsem tistim, ki danes niso več sodelavci Ustavnega sodišča, vendar pa so v preteklosti, vsak po svoje, pustili velik pečat, da lahko Ustavno sodišče opravlja svoje poslanstvo. Sodniki, ki danes opravljamo to funkcijo, in vsi zaposleni jim izražamo veliko zahvalo za vso preteklo delo in dosežke, na podlagi katerih lahko Ustavno sodišče danes nadaljuje z dograjevanjem ustavne presoje.

Ob tridesetletnem jubileju je treba na te začetke pogledati širše. V začetnem obdobju nastajanja nove države je bilo treba izgraditi celoten pravni sistem, vso zakonodajo, podzakonske predpise, pa tudi na tem temelječo državno organizacijo. To je izredno veliko, obsežno in pomembno delo, ki nikakor ni samoumevno, in moje osebno mnenje je, da so številni pravniki ostali brez dolžnega priznanja za opravljeno delo. Država brez pravnega sistema enostavno ne deluje. Ustava ima posebno mesto, kajti z vrednotami, ki prežemajo pravni sistem, omogoča uresničevanje pravne države. To pa vključuje zaupanje v državo in njene institucije ter preprečuje negotovosti ali morda celo strah pred oblastjo oziroma kakršnokoli drugo represijo in kršenjem pravic. Hrbtenico temu sistemu zagotavlja sistem sodišč, na vrhu z Ustavnim sodiščem, ki mu je dana pristojnost nadzora vseh treh vej oblasti. Skrb za pravno državo, za zaupanje v pravo in sodni sistem ustvarja mirnejšo družbo. Posameznik namreč v pravu vidi varnost, ta pa ustvarja zaupanje in s tem stabilnost celotne družbe.

Odločitve Ustavnega sodišča so v družbi pogosto zelo odmevne. Vloga Ustavnega sodišča je, da tudi v primerih, ko se zdi, da smo zašli ali šele iščemo pravo smer, razjasni pogled in pot naprej. Še posebno v obdobjih, ko je družba nemirna, ko je vedno več kompleksnih pravil in so tudi razmerja vedno bolj kompleksna. Pravo v teh obdobjih težko drži korak s hitrimi spremembami in z družbenim razvojem. Bolj kot je družba nemirna, manj daleč sežejo naši pogledi, ampak so usmerjeni v »tukaj in zdaj.« Ustavno sodišče pa mora znati pogledati na probleme z distance ter vnaprej in celovito. Ustava mora zato biti živa, njena razlaga pa mora slediti času in okoliščinam razvoja. Zato mora Ustavno sodišče znati učinke svojih odločitev umestiti v čas in prostor, ki ga družba živi. Ustavni sodniki morajo to narediti umirjeno in preudarno, a včasih, predvsem, ko je treba utrjevati in širiti polje varstva človekovih pravic, tudi pogumno in vizionarsko, upoštevajoč etična spoznanja in moralno držo. To poslanstvo je izredno pomembno. V množici različnih prepričanj in idealov, ki jih najdemo v skupnosti, skušata Ustava in Ustavno sodišče pomiriti in zbližati različna mnenja, poiskati sprejemljive rešitve in tako usmerjati družbo. Ustavno sodišče s svojimi odločitvami in razlagami Ustave, po eni strani zagotavlja vso različnost v demokratični družbi, po drugi strani pa soustvarja enotno vrednostno podstat delovanja družbe.

30. obletnice delovanja Ustavnega sodišča v samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji žal ne bomo obeležili, kot smo sprva načrtovali. Ta načrt je predvideval mednarodno konferenco, s predstavitvami gostov iz tujine. Zaradi epidemije smo se že pred časom odločili, da jo preložimo za leto dni. Kljub temu pa bomo v teh dneh gostili delegacijo Evropskega sodišča za človekove pravice. Vodil jo bo predsednik sodišča prof. dr. Róbert Ragnar Spanó. V delegaciji bodo še sodnika mag. Yonko Grozev in dr. Marko Bošnjak ter sekretarka dr. Marialena Tsirli. Obeležitev obletnice bo zato delovna, delovni pogovori bodo potekali 23. junija 2021. Ob letu osorej pa torej načrtujemo obletnici primerno in slavnostno obeležitev.

S spoštovanjem,

S fotografiranjem sodnic in sodnikov ob vsaki zamenjavi na Ustavnem sodišču se je začelo šele v času druge sestave po letu 1998. 

Na pobudo predsednika Ustavnega sodišča dr. Lovra Šturma je Ustavno sodišče s posebno slovesnostjo začelo obeleževati dan ustavnosti, v spomin na dan, ko je bila sprejeta Ustava Republike Slovenije. Sodnice in sodniki so vsako leto povabili tudi slavnostnega govornika, tako iz vrst slovenskih pravnih strokovnjakov kot tudi nekdanjih ustavnih sodnikov, z uveljavitvijo v mednarodnih odnosih pa tudi predsednike nekaterih evropskih ustavnih sodišč. Fotografije predstavljajo nekatere značilne izseke v posameznih letih. Leta 2020 prvič ni bilo slovesnosti zaradi epidemije koronavirusa.

Prva sestava Ustavnega sodišča Republike Slovenije se je v procesu uveljavljanja ustavnega sodstva v novih razmerah zelo intenzivno posvetila navezavi mednarodnih stikov, tako bilateralnih kot multilateralnih z vključitvijo v mednarodne organizacije kot so Konferenca evropskih ustavnih sodišč (oziroma potrditvijo članstva) in Zvezi francosko govorečih Ustavnih sodišč

Posebej velja omeniti bilateralne stike z ustavnimi sodišči sosednjih držav, med katerimi izstopa hrvaško Ustavno sodišče, s katerim potekajo redna letna delovna srečanja praktično brez prekinitve v zadnjih 30 letih. Izpostaviti velja tudi tesne stike z avstrijskim Ustavnim sodiščem, s katerim smo navezali redne bilateralne stike leta šele na začetku novega tisočletja.

Omeniti velja aktivno sodelovanje na mednarodnih srečanjih Konference evropskih ustavnih sodišč, na podlagi česar je nastala tudi Svetovna konferenca svetovnih ustavnih sodišč. Tudi sodelovanje oziroma občasna srečanja z Vrhovnim sodiščem republike Slovenje so pomemben vidik medinstitucionalnega sodelovanja.

Obeleževanje obletnic delovanja samostojnega ustavnega sodišča v neodvisni državi, pa je za Ustavno sodišče še posebej pomembno. Prvo slovesno obeležitev smo izvedli z mednarodno konferenco ob 20. obletnici, izjemno uspešno pa ob 25. obletnici na Bledu. Slavnostno obeležitev 30. obletnico smo preložili za leto dni zaradi epidemije koronavirusa.

Od leta 1975 je sedež Ustavnega sodišča Republike Slovenije v Plečnikovi palači, ki je arhitekturni spomenik državnega pomena. Od leta 1996 smo vlagali velike napore v uspešno prenovitev precej zanemarjene  stavbe, da je bila v nekaj letih obnovljena kolikor se je dalu v duhu Plečnikovih idej, tako da so sodniški skupni prostori in njihove pisarne dostojne njihovi funkciji. Leta 2003 smo pridobili dodatne prostore v sosednji stavbi, povezani s Plečnikovo, in tako zagotovili delovne pogoje tudi za sodno osebje, nepogrešljivo v zagotavljanju podpore odločanju ustavnih sodnikov. Omeniti je treba javnosti nevidno, vendar izjemno učinkovito in vrhunsko informacijsko tehnično podporo delu sodnikov in sodnih oseb. Vzdrževanje in izboljšava delovnih pogojev ostaja konstanta naših prizadevanj tudi v prihodnosti.