AktualnoNovice

19.07.2019
Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-78/16, Up-384/16 z dne 5. 6. 2019
Pritožnica je z ustavno pritožbo izpodbijala odločitev Vrhovnega sodišča o zavrnitvi revizije zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je to sodišče zavrnilo njeno tožbo zoper odločbi predsednika Višjega sodišča v Ljubljani in podpredsednika Višjega sodišča v Ljubljani v zvezi z odločbama Sodnega sveta. Predmet tožbe v upravnem sporu je bil del odločitve obeh prvostopenjskih odločb, ki se nanaša na pritožničino uvrstitev v plačni razred ter na obračunavanje in izplačevanje plače v skladu s tem plačnim razredom, potem ko je bila pritožnica ponovno izvoljena v sodniško funkcijo na sodniško mesto višje sodnice ter je ponovno nastopila sodniško službo. Vrhovno sodišče se je strinjalo z odločitvijo in obrazložitvijo Upravnega sodišča, ki je zavzelo stališče, da je glede na 45. člen Zakona o sodniški službi pravilna uvrstitev pritožnice v izhodiščni plačni razred, saj gre za uvrstitev v plačni razred ob nastopu sodniške službe po izvolitvi, višji plačni razred pa lahko sodnik pridobi le z napredovanjem.

Pritožnica je v ustavni pritožbi trdila, da je taka razlaga 45. člena Zakona o sodniški službi arbitrarna in v neskladju z načelom enakosti pred zakonom. Navajala je, da je njen položaj primerljiv s sodniki, ki neprekinjeno opravljajo sodniško službo, ne pa s tistimi, ki so prvič izvoljeni v sodniško funkcijo. Po mnenju pritožnice gre za pridobljeno pravico do upoštevanja sodniških izkušenj in napredovanj, ki bi morala uživati zakonsko in ustavnopravno varstvo. Skupaj z ustavno pritožbo je pritožnica vložila tudi pobudo, s katero je izpodbijala prvi odstavek 44. člena in 45. člen Zakona o sodniški službi, ker naj pri uvrstitvi v plačni razred ne bi urejala položaja sodnika, ki je, potem ko mu je sodniška funkcija prenehala, na položaj sodnika ponovno izvoljen. Zato naj bi bila zaradi protiustavne pravne praznine v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave, saj naj bi omogočala neenakopravno obravnavo sodnikov, ki so nepretrgano v kariernem sistemu, v primerjavi s sodniki, ki jim je vmes sodniška funkcija prenehala.
 
Ustavno sodišče je pobudo zavrnilo. Sprejelo je stališče, da so sodniki, ki so po določenem času ponovno izvoljeni v sodniško funkcijo, in tisti, ki to funkcijo neprekinjeno opravljajo, v različnem položaju, zato jih lahko zakonodajalec pri uvrščanju v plačne razrede različno obravnava. Pri tem je upoštevalo, da je stalnost sodnikov pomembna za učinkovito in stabilno sodstvo. Za sodnike, ki neprekinjeno opravljajo sodniško funkcijo, ves čas veljajo pravila o nezdružljivosti sodniške funkcije (133. člen Ustave) in druge omejitve iz Zakona o sodniški službi, sodniki so neprekinjeno zavezani spoštovanju kodeksa sodniške etike, ki določa pravila ne le za službeno, temveč tudi zasebno ravnanje in vedenje sodnikov zaradi varovanja neodvisnosti, nepristranskosti in poštenosti sodnikov ter ugleda sodniške službe. Karierni sodniki, ki svojo službo opravljajo neprekinjeno, s svojim delom in izkušnjami pomembno prispevajo k učinkovitemu in kvalitetnemu sodstvu. Sodnikov, ki jim na lastno željo sodniška funkcija preneha in se nanjo po več letih (lahko tudi desetletjih) vrnejo, v vmesnem obdobju navedene zapovedi in omejitve ne vežejo. V zvezi z očitkom, da izpodbijana ureditev posega v pravice ponovno izvoljenih sodnikov do upoštevanja že pridobljenih sodniških izkušenj, napredovanj in naziva, je Ustavno sodišče pojasnilo, da zakonska ureditev pobudnici ni priznavala posebnih pravic na podlagi napredovanj, doseženih v času prvega mandata, zato o pridobljenih pravicah v smislu 2. člena Ustave ni mogoče govoriti. Zahteva po upoštevanju napredovanj iz prvega mandata ob ponovni izvolitvi v sodniško funkcijo tudi ne izhaja iz Ustave.

Ustavno pritožbo zoper izpodbijani sodbi je Ustavno sodišče zavrnilo. Presodilo je, da niti razlaga 45. člena Zakona o sodniški službi niti obrazložitvi sodišč pritožnici ne kršita pravice iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Presodilo je tudi, da izpodbijani sodbi nista arbitrarni in da sta ustrezno obrazloženi, zato pritožnici ni bila kršena pravica iz 22. člena Ustave.

Datoteke

acrobat Odločba
[263.19 KB]
acrobat Odklonilno LM dr. Pavčnik
[293.61 KB]