Ustavno sodišče je opravilo presojo z vidika 74. člena Ustave, ki jamči svobodno gospodarsko pobudo.
 
Poudarilo je, da navedena človekova pravica vsebuje tudi upravičenje poslovnih subjektov, da obdržijo informacije iz svoje notranje poslovne sfere v tajnosti. Ustavno varovana poslovna skrivnost se nanaša na informacije oziroma podatke poslovne narave, ki se nanašajo na poslovanje oziroma dejavnost poslovnega subjekta, niso že javno znani, in so po vsebini taki, da obstaja verjetnost, da bi njihovo razkritje povzročilo občutno škodo.  Poslovna skrivnost ima še posebej veliko ustavnopravno težo na področju bančne dejavnosti.
 
V okviru nadzora nad poslovanjem poslovnih subjektov sme država posegati tudi na področje poslovnih skrivnosti.  Po oceni Ustavnega sodišča izpodbijana ureditev, ki razkriva poslovne zveze med konkretnimi bankami in konkretnimi kreditojemalci, posega v pravico do svobodne gospodarske pobude. Zmanjšanje korupcijskih tveganj in večanje učinkovitosti upravljanja bank, ki so bile deležne državne pomoči, pomenita javno korist, ki lahko opraviči poseg v 74. člen Ustave. Vendar je v konkretnem primeru zakonodajalec v to človekovo pravico posegel nesorazmerno. Razkrivanje poslovnih skrivnosti po izpodbijanih določbah je izjemno široko in ne ločuje med razlogi, zaradi katerih je nek kredit postal »slab« (zlorabe, naključje, splošna sprememba gospodarskih okoliščin ipd.). Zato bi izpodbijane določbe prizadele svobodno gospodarsko pobudo mnogo bolj, kot pa bile z njimi uveljavljene pričakovane koristi na področju strokovnega in transparentnega upravljanja z državnimi bankami ter zatiranja korupcije.
Ustavno sodišče je v tej zadevi odločalo o ustavni skladnosti zakonske ureditve, ki za banke, ki so deležne stabilizacijskih ukrepov, določa, da so prosto dostopne informacije javnega značaja tudi določene informacije neposredno povezane s krediti neplačnikov, ki se vodijo kot slabitve v bilancah banke, in jih banka ni prenesla na Družbo za upravljanje terjatev bank. Presojana ureditev je tako bankam naložila, naj podatke o »slabih kreditih« javno objavijo na svetovnem spletu oziroma na svojih spletnih straneh.