AktualnoNovice

17.12.2018
Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-21/16 z dne 5. 12. 2018
Ustavno sodišče je na zahtevo Okrožnega sodišča v Kopru odločalo o ustavnosti 371. in 390. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki se nanašata na vrstni red poplačil iz splošne in posebne razdelitvene mase v postopku osebnega stečaja preživninskega zavezanca.

Predlagatelj je zatrjeval, da je izpodbijana ureditev protiustavna, ker ZFPPIPP drugače kot Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v primeru hipoteke (v stečaju ločitvene pravice), preživninskemu upravičencu, ki je otrok, ne daje prednosti pri poplačilu iz posebne razdelitvene mase, medtem ko v primeru izvršbe na nepremičnino, obremenjeno s hipoteko, ZIZ daje tako prednost otroku za zakonito preživnino, zapadlo pred enim letom pred izdajo sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu.

Ustavno sodišče je izpodbijano ureditev presojalo iz vidika drugega odstavka 14. člena ter prvega odstavka 54. člena in prvega odstavka 56. člena Ustave. Ponovno je poudarilo je, da gre pri terjatvi na podlagi zakonite preživnine in terjatvi, zavarovani z ločitveno pravico, za položaja zasebnega prava, ki sta oba varovana v okviru pravice do zasebne lastnine (33. člen Ustave).  Vendar pa predlagatelj ni zatrjeval, da gre pri izpodbijani ureditvi za kršitev 33. člena Ustave otroka, ki je preživninski upravičenec. Ustavno sodišče je tako moralo presoditi, ali je zakonodajalec v zadostni meri upošteval posebno varstvo in skrb otrok, ki ga zagotavlja Ustava, ko je urejal vrstni red poplačil v postopku osebnega stečaja. Presodilo je, da je zakonodajalec s podelitvijo položaja prednostne terjatve terjatvi na podlagi zakonite preživnine pri poplačilu iz splošne razdelitvene mase in z neučinkovanjem pravnomočnega odpusta obveznosti nanjo, v postopku osebnega stečaja v zadostni meri upošteval posebno varstvo in skrb otrok.
 
Pri presoji skladnosti izpodbijane ureditve z drugim odstavkom 14. člena Ustave, je Ustavno sodišče poudarilo, da so cilji izvršilnega postopka drugačni od ciljev postopka osebnega stečaja, kar se odraža tudi v razlikah pri ureditvi poplačila terjatev na podlagi zakonite preživnine in v različnih položajih upnika in dolžnika v teh postopkih. Ureditvi prednostnega poplačila terjatev na podlagi zakonite preživnine v izvršilnem postopku oziroma v postopku osebnega stečaja sta lahko neenaki, ker gre za pravna položaja, ki se razlikujeta v bistvenih značilnostih, tj. glede obsega premoženja, na katerega se razteza prednostno poplačilo, in glede instituta odpusta obveznosti, ki je mogoč le v postopku osebnega stečaja.

Datoteke

acrobat Odločba
[295.97 KB]