Arhiv novic

AktualnoNovice

02.10.2019
Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-303/18 z dne 18. 9. 2019
Ustavno sodišče je na podlagi vložene zahteve Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani presojalo ureditev veljavnega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki samostojnim podjetnikom ne omogoča uživanja polne pokojnine ob sočasnem opravljanju dejavnosti. Odločilo je, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z Ustavo.

Ustavno sodišče je pritrdilo predlagatelju, da izpodbijana ureditev pomeni poslabšanje položaja samostojnim podjetnikom glede na prej veljavno ureditev. Zato jo je Ustavno sodišče najprej presojalo z vidika skladnosti z načelom varstva zaupanja v pravo iz 2. člena Ustave. Ugotovilo je, da je zagotavljanje medgeneracijske pravičnosti, enakosti in finančne vzdržnosti, kar se zasleduje z izpodbijano ureditvijo, v javno korist in prevlada nad interesi samostojnih podjetnikov. Pri tem je Ustavno sodišče upoštevalo, da pokojnina samostojnim podjetnikom ni bila v celoti odvzeta in da je bilo triletno obdobje dovolj dolgo za njihovo prilagoditev. Zato je odločilo, da je izpodbijana zakonska ureditev v skladu z načelom zaupanja v pravo.
 
Ustavno sodišče je izpodbijano ureditev presojalo tudi z vidika skladnosti s pravico do svobodne gospodarske pobude iz prvega odstavka 74. člena Ustave. Ugotovilo je, da ureditev za svobodno gospodarsko pobudo ni nevtralna. Vendar je vzrokov, ki lahko vplivajo na odločitev samostojnega podjetnika za nadaljevanje ali prenehanje dejavnosti, veliko. Namen zakonodajalca ni bil spodbujati samostojne podjetnike k prenehanju opravljanja dejavnosti, niti zakonodajalec takšne odločitve samostojnih podjetnikov ni mogel očitno predvideti. Zato je Ustavno sodišče odločilo, da izpodbijana ureditev ni v neskladju s pravico do svobodne gospodarske pobude.
 
Po stališču Ustavnega sodišča ustavna pravica do pokojnine posamezniku ne zagotavlja prejemanja starostne pokojnine v primerih, ko ne preneha s svojo delovno aktivnostjo. Ustava mu ob pogoju plačanih prispevkov zagotavlja pravico do pokojnine, če izpolnjuje tudi vse druge razumno določene pogoje. Pogojevanje pridobitve polne pokojnine s prenehanjem dejavnosti je, upoštevajoč zasledovane koristi (medgeneracijska pravičnost, enakost, finančna vzdržnost), razumno. Zato Ustavno sodišče tudi neskladja izpodbijane ureditve s pravico do socialne varnosti iz prvega odstavka 50. člena Ustave ni ugotovilo.  

Ustavno sodišče je izpodbijano ureditev presojalo tudi z vidika načela enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Položaj samostojnih podjetnikov je primerjalo s položajem kmetov, uživalcev pokojnin, ki prejemajo dohodke iz naslova civilnih pogodb, in s položajem upokojencev, ki na podlagi posebne ureditve opravljajo začasna in občasna dela. Ugotovilo je, da razlikovanje navedenih skupin temelji na razumnih razlogih. Ob primerjavi položaja samostojnih podjetnikov, ki so pridobili pokojnino na podlagi prej veljavne ureditve, s položajem tistih, ki so pridobili pokojnino na podlagi sedaj veljavne ureditve, je ugotovilo, da gre za različne položaje. Ob primerjavi samostojnih podjetnikov z uživalci pokojnin, ki kot prokuristi opravljajo tudi druga dela v kapitalski družbi, pa je Ustavno sodišče ugotovilo, da ni ustavne zahteve po enakosti v nepravu. Zato je Ustavno sodišče odločilo, da izpodbijana ureditev tudi ni v neskladju z načelom enakosti.

Datoteke

acrobat Odločba
[481.28 KB]
acrobat Odklonilno LM dr. Korpič - Horvat
[333.05 KB]
acrobat Odklonilno LM Šorli
[207.92 KB]