Ustavno sodišče je že večkrat pojasnilo, da ne gre za neskladje s 75. členom Ustave, če z zakonsko ureditvijo niso predvideni vsi uveljavljeni načini sodelovanja delavcev pri upravljanju, vendar pa taka ureditev ne sme biti v neskladju z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Ker je zakonodajalec v obravnavanem primeru izključil zgolj enega od možnih načinov sodelovanja delavcev pri upravljanju, je Ustavno sodišče presodilo, da izpodbijana ureditev ni v neskladju s 75. členom Ustave.

Ugotovilo pa je, da je podano neskladje z drugim odstavkom 14. člena Ustave, ker zakonodajalec ni utemeljil razumnega razloga za izključitev predstavnikov delavcev v organih upravljanja v bankah, ki bi bil stvarno povezan s predmetom urejanja, torej z opravljanjem dejavnosti bančništva. Banke so namreč delniške družbe, ki tako kot druge gospodarske družbe na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Posle vodijo v svojem interesu in dejavnost opravljajo zaradi pridobivanja dobička. Glede tega so primerljive z drugimi gospodarskimi družbami. Res je, da hkrati nastopajo tudi v funkciji izvrševanja splošne gospodarske, finančne in monetarne politike države in so zato pomemben del finančnega sistema države. Za njegovo stabilnost je pomembno učinkovito, skrbno, varno in pregledno poslovanje bank, kar se zasleduje s posebno ureditvijo nekaterih področij bančništva, med drugim tudi s pravili o upravljanju banke. Vendar pa niti iz zakonodajnega gradiva niti iz navedb Državnega zbora in Vlade ne izhaja, da bi bil ta cilj zaradi sodelovanja predstavnikov delavcev v organih banke, ki sicer izpolnjujejo pogoje za imenovanje, kot jih določa Zakon o bančništvu, lahko na kakršenkoli način okrnjen ali ogrožen.
 
Ustavno sodišče je glede na navedeno ugotovilo neskladje četrtega odstavka 33. člena Zakona o bančništvu z drugim odstavkom 14. člena Ustave in ga razveljavilo.

Svet delavcev NLB, d. d., Ljubljana, in Sindikat Nove ljubljanske banke, d. d., Ljubljana, sta s pobudo oziroma zahtevo izpodbijala četrti odstavek 33. člena Zakona o bančništvu (ZBan-2), ki je izključil sodelovanje delavcev pri upravljanju bank preko organov upravljanja (uprave in nadzornega sveta). Zatrjevala sta, da je izpodbijana ureditev v neskladju s pravico do sodelovanja delavcev pri upravljanju v gospodarskih organizacijah iz 75. člena Ustave. Zatrjevala sta tudi njeno neskladje z drugim odstavkom 14. člena Ustave, ker naj bi bili sveti delavcev in zaposleni v bankah brez razumnega in stvarnega razloga postavljeni v neenakopraven položaj v primerjavi z zaposlenimi v drugih gospodarskih družbah.