Arhiv novic

AktualnoNovice

18.06.2019
Odločba Ustavnega sodišča št. Up-1298/18 z dne 9. 5. 2019
Ustavno sodišče je odločalo o ustavni pritožbi pritožnika, vloženi zoper odredbo o prodaji nepremičnin na I. javni dražbi. Pritožnik je v ustavni pritožbi uveljavljal, da se zaradi njegovega dolga v višini okoli 20.000,00 EUR prodaja nepremično premoženje, ki je njegovi družini potrebno za preživetje.

Ustavno sodišče je na podlagi vpogleda v izpodbijano odredbo ter izvršilni spis zadeve ugotovilo naslednja ustavnopravno pomembna dejstva: (1) da je bila odrejena prisilna prodaja sedmih pritožnikovih nepremičnin v skupni vrednosti 333.914,00 EUR, med katerimi je tudi pritožnikov dom, in sicer zaradi izterjave terjatve prve upnice v višini okoli 20.000,00 EUR ter terjatve drugega upnika v višini 416,50 EUR s pripadajočimi obrestmi; (2) da terjatvi upnikov nista zavarovani s pogodbeno hipoteko, ustanovljeno na spornih nepremičninah; (3) da znaša skupna vrednost prisilno prodajanih nepremičnin, če se izvzame pritožnikov dom, 182.396,00 EUR; (4) da izvršilno sodišče pritožnika po uveljavitvi zadnje novele Zakona o izvršbi in zavarovanju, s katero je bil 169. člen ZIZ dopolnjen z novimi šestim do osmim odstavkom, ni z morebitnim dopisom (sklepa o izvršbi sta bila namreč izdana pred uveljavitvijo novele) opozorilo na njegovo pravico, da lahko predlaga drugo sredstvo ali predmet izvršbe, če se prisilno prodaja njegov dom, izterjevana terjatev pa je očitno nesorazmerna, vse do izdaje odredbe o prodaji na I. javni dražbi.
 
Ustavno sodišče je ocenilo, da v posebnih okoliščinah obravnavanega primera, ko se nakazuje očitno nesorazmerje med višino prisilno izterjevanih terjatev in obsegom prodajnih nepremičnin, med katerimi je tudi pritožnikov dom, in ko izvršilno sodišče pritožnika ni obvestilo o njegovi pravici, da lahko v takem primeru ugovarja prodaji doma vse do izdaje odredbe o prodaji na I. javni dražbi, izpodbijana odredba o prodaji na I. javni dražbi pomeni posamičen akt, s katerim je bilo odločeno o kakšni pritožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi. Ker po presoji Ustavnega sodišča v tej zadevi ni mogoče izključiti, da je bil pritožnik s tem, ko ga izvršilno sodišče ni obvestilo o njegovi pravici, da lahko ugovarja prodaji doma vse do izdaje odredbe o prodaji na I. javni dražbi, prikrajšan za možnost, da bi preprečil njegovo prisilno prodajo (ker bi bili izterjevani terjatvi poplačani že s prodajo drugih nepremičnin) in ker izvršilno sodišče kljub navedeni opustitvi ni sámo po uradni dolžnosti, kot mu nalaga zakon, presojalo in utemeljilo sorazmernosti ukrepa prisilne prodaje več nepremičnin pritožnika, med njimi tudi njegovega doma, z vidika pritožnikovih pravic do zasebne lastnine (33. člen Ustave) in do spoštovanja doma (prvi odstavek 36. člena Ustave), je s tem kršilo njegovo pravico do enakega varstva pravic v postopku (22. člen Ustave).
 

Datoteke

acrobat Odločba
[323.56 KB]
acrobat Sklep
[218.51 KB]