Arhiv novic

AktualnoNovice

19.07.2018
Odločba Ustavnega sodišča št. Up-273/17, U-I-47/17 z dne 14. 6. 2018
Pritožnik je v stečajnem postopku nad naknadno najdenim premoženjem pravne osebe že drugič prijavil izločitveno pravico na isti nepremičnini. Sodišči sta jo zavrgli, ker sta zavzeli stališče, da je na istem predmetu oziroma nepremičnini mogoče izločitveno pravico prijaviti le enkrat, ne glede na to, da se ponovno prijavlja na drugi dejanski in pravni podlagi. Višje sodišče je namreč pojasnilo, da je za učinke pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev pomemben le predmet, ne pa pravna in dejanska podlaga, na kateri temelji prijava.
Višje sodišče je k temu razlogu za zavrženje pritožnikove prijave dodalo še razlog prenehanja pritožnikove izločitvene pravice zaradi neuspeha v pravdi, tj. umika tožbe, na podlagi tretjega odstavka 310. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Pritožnik je bil namreč po prvi prijavi izločitvene pravice zaradi njenega prerekanja napoten na pravdo, tožbo je nato v prekluzivnem roku vložil in jo pozneje umaknil.

Pritožnik je menil, da je stališče sodišč zgolj o možnosti ene prijave izločitvene pravice na isti nepremičnini očitno napačno, ker nima podlage v določbah ZFPPIPP. Menil je, da bi morali sodišči pri presoji ponovne prijave izločitvene pravice smiselno uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) o identiteti zahtevkov, ki dopuščajo, da se lahko tožba na istem predmetu ponovno vloži, če se vloži na drugi dejanski in pravni podlagi. Navedenemu stališču sodišč je poleg kršitve 22. člena Ustave očital tudi kršitev 23. in 33. člen Ustave, 1. člena Prvega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ( v nadaljevanju EKČP) ter 6. in 8. člena EKČP.

Ustavno sodišče je presodilo, da stališče sodišč o možnosti vlaganja prijave izločitvene pravice na isti nepremičnini zgolj enkrat ni očitno napačno, saj je predvsem Višje sodišče na podlagi določb ZFPPIPP in ob primerjavi zahtevkov v insolvenčnih ter pravdnih postopkih razumno obrazložilo, zakaj je v stečajnem postopku za učinke pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev pomemben le predmet prijave, ne pa tudi dejanska in pravna podlaga prijave, in s tem tudi,  zakaj smiselna uporaba določb ZPP v tem primeru ne pride v poštev. Glede na to je Ustavno sodišče ugotovilo, da pritožnikovi očitki v bistvu pomenijo njegovo nestrinjanje s stališčem sodišč in z razlago določb ZFPPIPP, kot jo je podalo Višje sodišče. S tem nestrinjanjem pa je pritožnik utemeljeval tudi druge kršitve Ustave in EKČP. Ker pritožnik ni izkazal protiustavnosti prvega razloga za zavrženje njegove prijave (prijava izločitvene pravice na isti nepremičnini je mogoča le enkrat), se Ustavnemu sodišču z drugim razlogom (prenehanje izločitvene pravice zaradi neuspeha v pravdi) ni bilo treba ukvarjati. Zato je Ustavno sodišče njegovo ustavno pritožbo zavrnilo.
 
Ustavno sodišče je zavrglo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 310. člena ZFPPIPP, na katerem je temeljil drugi (dodaten) razlog za zavrženje pritožnikove ponovne prijave izločitvene pravice, ker pobudnik za pobudo ni imel več pravnega interesa.

Datoteke

acrobat Sklep
[231.32 KB]
acrobat Odločba
[268.19 KB]
acrobat Odklonilno LM dr. Jadek Pensa
[327.69 KB]