AktualnoNovice

28.03.2019
Odločba Ustavnega sodišča št. Up-383/15 z dne 24. 1. 2019
Pritožnik je izpodbijal pravnomočno sodbo, s katero je bil spoznan za krivega storitve kaznivih dejanj nasilništva in kaznivega dejanja nasilja v družini. Zatrjeval je, da je sodišče neutemeljeno odreklo verodostojnost pričama, katerih zaslišanje je predlagal (le na podlagi njunega razmerja s pritožnikom, ne da bi opravilo celovito oceno njunih izpovedb v povezavi s preostalimi dokazi), in da sodišče ni obrazložilo celotnega dejanskega stanu iz krivdoreka.

Ustavno sodišče je presodilo, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je dokaza najprej izvedlo, nato pa se z njuno vsebino ni ukvarjalo (ker je ocenilo, da priči nista verodostojni zaradi svoje povezanosti s pritožnikom, in da priči nista neposredno zaznali izvršitvenih ravnanj), odvzelo oziroma izvotlilo pravico pritožnika do izvajanja dokazov v svojo korist (tretja alineja 29. člena Ustave). Ker instančni sodišči kršitve nista odpravili, sta to pravico kršili tudi sami.
 
Po presoji Ustavnega sodišča je sodišče prve stopnje s tem, ko je v sodbeni obrazložitvi delno opisalo le en sklop pritožnikovih ravnanj, vsebovanih v krivdoreku, namesto da bi opisalo vsa njegova ravnanja, kršilo pritožnikovo pravico do obrazložene sodne odločbe (22. člen Ustave). Ker instančni sodišči kršitve nista odpravili, sta to pravico kršili tudi sami.
 
Ustavno sodišče je zato izpodbijane sodbe razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Datoteke

acrobat Odločba
[239.58 KB]