AktualnoNovice

15.04.2019
Odločba Ustavnega sodišča št. Up-593/16 z dne 7. 2. 2019
Ustavno sodišče je odločalo o ustavni pritožbi zoper sklep Vrhovnega sodišča, s katerim je to zavrglo pritožbo zoper sklep Vrhovnega sodišča o kaznovanju pritožnika zaradi žalitve sodišča v reviziji, vloženi v upravnem sporu. Vrhovno sodišče je sprejelo stališče, da je pritožnikova pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča o kaznovanju nedovoljena, ker ZUS-1 take pritožbe ne predvideva in je zato treba šteti, da jo izključuje. Pritožnik je trdil, da mu je Vrhovno sodišče z zavrženjem pritožbe v nasprotju z Ustavo odreklo meritorno odločanje o pritožbi.

Ustavno sodišče je poudarilo, da izrek denarne kazni zaradi žalitve sodišča pomeni odločanje o pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih v smislu 25. člena Ustave. Naložitev denarne kazni namreč po eni strani pomeni poseg v zasebno lastnino (33. člen Ustave), po drugi pa poseg v pravico do svobode izražanja (39. člen Ustave). Zato mora biti v takem primeru skladno z načelom instančnosti, kot izhaja iz 25. člena Ustave, zagotovljena pritožba ali drugo pravno sredstvo.

Po presoji Ustavnega sodišča ustavnoskladna razlaga ZUS-1 Vrhovnemu sodišču omogoča, da v obravnavani zadevi primerno uporabi ZPP, ki pritožbo zoper sklep načeloma dovoljuje. Z izrekom denarne kazni na podlagi 109. člena ZPP Vrhovno sodišče o pravici oziroma obveznosti posameznika odloča, kot bi bilo prvostopenjsko sodišče. V takem primeru je pritožba zoper sklep o kaznovanju, ki ga kot prvo izda Vrhovno sodišče, dovoljena (363. člen ZPP).
 
Stališče Vrhovnega sodišča o nedovoljenosti pritožbe, ko bi ta glede na zahteve 25. člena Ustave morala biti zagotovljena, pomeni kršitev pritožnikove pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Zato je Ustavno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.
 

Datoteke

acrobat Odločba
[238.18 KB]
acrobat Odklonilno LM dr. Knez
[246.45 KB]
acrobat Odklonilno LM dr. Jadek Pensa
[345.22 KB]