Ustavno sodišče je presodilo, da je ureditev, ki vročitev sklepa o začetku stečajnega postopka družbenikom stečajnega dolžnika nadomešča z javnim naznanilom v obliki javne objave na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti, hkrati pa družbenikom daje pravico do pritožbe zoper sklep o začetku stečajnega postopka, v neskladju s pravico do informacije kot sestavnega dela pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Zakonodajalec je imel pri urejanju tega vprašanja sicer ustavno dopusten cilj – osebna vročitev je v stečajnih postopkih opuščena zaradi večjega števila oseb, zlasti upnikov, ki so stranke tega postopka, zato bi lahko vročitve bistveno povišale stroške postopka in ohromile njegov potek. Vendar pa je v primerih, ko je stečajna dolžnica d. o. o. tak ukrep nesorazmeren. Pri d. o. o. gre namreč za omejeno število oseb, ki sodišču niso neznane. Uporaba pravil o vročanju tako ne bi mogla ohromiti uresničitve sodnega varstva v stečajnem postopku, ker bi bilo treba opraviti vročitev manjšemu, vnaprej znanemu številu oseb. Ustavno sodišče je upoštevalo tudi, da ima lahko opustitev vročitve sklepa o začetku stečajnega postopka daljnosežne posledice za družbenike, ki so lahko prikrajšani za pravico do pritožbe. 

Ustavno sodišče je tako ugotovilo, da je ZFPPIPP, ki ne določa, da se sklep o začetku stečajnega postopka, kadar se ta začne na predlog upnika, vroči družbenikov stečajnega dolžnika, ki je d. o. o. , v neskladju z 22. členom Ustave. Ker je tudi z ustavno pritožbo izpodbijani sklep Višjega sodišča v Ljubljani temeljil na ZFPPIPP, ki je v neskladju z Ustavo, 
je Ustavno sodišče sklep razveljavilo in zadevo vrnilo Višjemu sodišču v novo odločanje.

Ustavno sodišče je odločalo o ustavni pritožbi pritožnikov družbenikov družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani, ki je kot prepozno zavrglo njuno pritožbo zoper sklep o začetku stečajnega postopka nad njuno d. o. o. Odločitev Višjega sodišča je temeljila na stališču, da se družbenikom stečajne dolžnice sklep o začetku stečajnega postopka ne vroča, temveč se le javno naznani, tj. objavi se na spletnih straneh za objave v postopkih zaradi insolventnosti, čeprav imajo proti takemu sklepu, kadar se stečajni postopek začne na predlog upnika, pravico do pritožbe. Ker je tako razumevanje seznanitve družbenikov s sklepom o začetku stečajnega postopka izhajalo iz Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), je Ustavno sodišče začelo tudi postopek za oceno ustavnosti tega zakona.