Arhiv novic

AktualnoNovice

28.11.2018
Odločba Ustavnega sodišča Up-9/16 z dne 15. 11. 2018
Ustavno sodišče je zavrnilo ustavno pritožbo pritožnice, ki je izgubila pravdo na ugotovitev nedopustnosti izvršbe na delež stanovanja, ki sta jo sprožila zakonca (kupca stanovanja), ki sta v izvršbi podala ugovor tretjega zoper izvršbo pritožnice  na to stanovanje, zaradi poplačila dolga tretje osebe, ki je bila v zemljiški knjigi še vknjižena kot lastnik stanovanja, čeprav ga je že prodala.

V okoliščinah primera sta kupca stanovanja imela izpolnjene vse formalne pogoje za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, razen vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo.  Zato sta imela s 33. členom Ustave varovano pričakovalno pravico. Pritožnica je po drugi  strani imetnica terjatve, varovane s prisilno hipoteko, ki prav tako uživa ustavno varstvo na podlagi 33. člena Ustave. Prav tako je pritožnica upravičena do jamstev učinkovitega izvršilnega postopka iz prvega odstavka 23. člena Ustave.
 
Za odločitev o ustavni pritožbi je Ustavno sodišče moralo oceniti in odtehtati težo in pomen nasprotujočih si ustavno varovanih položajev pritožnice kot imetnice obligacijske terjatve in tožnikov kot nevknjiženih lastnikov stanovanja v pričakovanju.
 
Poudarilo je, da je dobra vera ustavnopravno pomembnejša pri varstvu pravnega prometa, kot pa pri  hipotekarnih upnikih, kot je pritožnica, ki so hipoteke pridobili šele v izvršbi. Izpostavilo je, da Ustava pritožnici ne jamči, da se lahko za terjatve proti dolžniku poplača iz nepremičnine v posesti pričakovanega lastnika, ki ni pritožničin obligacijski dolžnik. Ustavno sodišče ni ugotovilo pri odločanju sodišč nobenih ustavnopravnih napak pri tehtanju teže nasprotujočih ustavnih oziroma človekovih pravic pritožnice oziroma tožnikov. Zato je ustavno pritožbo zavrnilo.

Datoteke

acrobat Sklep
[215.30 KB]
acrobat Odločba
[258.08 KB]