Predgovor predsednika Ustavnega sodišča  mag. Miroslava Mozetiča

 

Poročilo o delu Ustavnega sodišča za leto 2014 je pred Vami, dragi bralci. Na Ustavnem sodišču smo prepričani, da podatki o rešenih zadevah povedo, da smo v letu 2014 vlagali veliko naporov v reševanje zadev in bili pri tem uspešni. To potrjuje zlasti število sprejetih odločb, to je tistih naših odločitev, v katerih smo vsebinsko odločali. Sprejeli smo 62 odločb (vsebinskih odločitev). Toda bolj kot številke so pomembna vsebina oziroma pravna vprašanja, ki so bila predmet teh odločb. Šlo je za veliko raznovrstnih ustavnopravnih vprašanj, ki so zahtevala velik strokovni vložek in nam vzela tudi precej časa. To je bil tudi cilj, ki smo ga zastavili. Da odločamo o čim večjem številu pomembnih ustavnopravnih vprašanj. O njihovi vsebini lahko strnjeno podrobneje berete tudi v prikazu odločitev v Poročilu.
 
Paleta ustavnih vrednot oziroma načel ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki smo jih zavarovali s svojimi odločitvami, je široka. Od temeljnih načel pravne in socialne države, prek ustavnopravnih jamstev v različnih pravnih postopkih, do pravice do povračila škode, prepovedi mučenja, domneve nedolžnosti, varstva osebne svobode, varstva človekove osebnosti in dostojanstva, pravice do osebnega dostojanstva in varnosti, varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic, varstva komunikacij, varstva osebnih podatkov, pa tudi pravice do socialne varnosti, zdravstvenega zavarovanja in pravic invalidov.
 
Naj se vrnem k številkam. V začetku leta 2014 smo imeli iz prejšnjih let nerešenih 949 zadev (spisov), leta 2014 smo prejeli skupno 1392 zadev, od tega 255 pobud oziroma zahtev, 1003 ustavne pritožbe in 20 zahtev glede pristojnosti. Rešili smo 271 pobud oziroma zahtev in 933 ustavnih pritožb. Če si v Poročilu ogledate tudi primerjalne podatke po letih, vidite, da si resnično prizadevamo rešiti čim več zadev, vendar je gotovo tudi, da so naše zmogljivosti omejene. Prepričan sem, da smo izčrpali vse človeške, organizacijske in tehnične možnosti in da je edina rešitev v že predlagani (vendar neuspešni) spremembi Ustave, ki bi omogočila Ustavnemu sodišču, da samo izbira (odloča), katere vloge bo obravnavalo.  
 
Naj izkoristim ta predgovor za ponoven poudarek, da Ustavno sodišče ni edini varuh ustavnosti, zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Je le najvišji varuh, kot rešilna bilka v skrajni sili, če vsi drugi odpovedo. Je torej zadnji in ne prvi varuh ustavnosti. Vsi državni organi od zakonodajalca prek vlade s celotno upravo do rednega sodstva so dolžni pri svojem delu in odločanju spoštovati Ustavo ter človekove pravice in temeljne svoboščine. Bojim se, da to spoznanje zelo počasi prodira v Državni zbor in v izvršilno oblast. Zakonodajalec se v zakonodajnem procesu pogosto izogiba resnim razmislekom o ustavnosti zakonov, ki jih sprejema, in neredko želi prenesti odgovornost za ta razmislek na Ustavno sodišče. S takim ravnanjem ne tvega le sprejema zakonov, obremenjenih s protiustavnimi določbami ali vsaj z resnimi dvomi v njihovo ustavnost, temveč spravlja v zelo težak položaj tudi Ustavno sodišče in ga s tem pogosto “vleče” v politične procese. To pa na koncu povzroča nezadovoljstvo pri vseh. Če si dovolim parafrazirati misel, ki je bila pred kratkim izrečena v Državnem zboru, da s spremembo Ustave, povezano s konkretno odločbo Ustavnega sodišča, želijo Ustavnemu sodišču le pomagati pri njegovem delu, potem je moj odgovor, da lahko Državni zbor pomaga Ustavnemu sodišču le tako, da sprejema zakone, ki bodo skladni z Ustavo in mednarodnimi akti, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.
 
In še en poudarek. Prepričan sem, da so očitki o politični pristranskosti, šibki argumentaciji odločitev, intelektualni nizkosti sedanje sestave in še o marsičem, kar je mogoče prebirati v različnih medijih, povsem neupravičeni in pogosto slabonamerni. Res je v zadnjem obdobju “moderno” napadati tudi Ustavno sodišče, a to ni dokaz upravičenosti očitkov. Ne bojimo se resne in strokovne kritike in niti ne bežimo pred njo. Ne moremo pa sprejemati pavšalnih kritik, še manj pa blatenj, uperjenih zoper osebnosti posameznih sodnic in sodnikov, pa naj prihajajo od koderkoli. Spoštovanje pravne države zahteva tudi ustrezno raven pravne kulture.

Mag. Miroslav Mozetič

Predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije, mag. Miroslav Mozetič,  je v torek, 31. 3. 2015, skupaj z generalnim sekretarjem dr. Sebastianom Neradom,  predstavil poročilo o delu Ustavnega sodišča za preteklo leto.