Up-270/98

Opravilna št.:
Up-270/98
Objavljeno:
Neobjavljeno | 15.02.2002
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2002:Up.270.98
Akt:
Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Ks 35/98 z dne 1. 4. 1998 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II Kr 10/97 z dne 9. 12. 1997
Izrek:
Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Ks 35/98 z dne 1. 4. 1998 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II Kr 10/97 z dne 9. 12. 1997 se zavrže.
Evidenčni stavek:
Ker je ustavno pritožbo po stališču Ustavnega sodišča vložila neupravičena oseba, jo je bilo treba zavreči.


Geslo:
Neupravičena oseba kot vlagatelj ustavne pritožbe.

Subsidiarni tožilec.

Prepoved ponovnega sojenja v isti stvari.
Pravna podlaga:
Ustava, 31. čl.

Zakon o Ustavnem sodišču (ZUstS), 3. al. 1. odst. 55. čl.
Opomba:
V obrazložitvi svoje odločitve se Ustavno sodišče sklicuje na svojo zadevo št. Up-285/97 z dne 10. 5. 2001, Uradni list RS, št. 52/01 - OdlUS X,115.


Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-270/98-22

15. 2. 2002

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. v Z. V. na seji senata dne 15. februarja 2002 s k l e n i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Ks 35/98 z dne 1. 4. 1998 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. II Kr 10/97 z dne 9. 12. 1997 se zavrže. O b r a z l o ž i t e v

1. Ustavno sodišče je dne 23. 6. 1997 prejelo vlogo pritožnika in sopodpisnikov, naslovljeno "ustavna tožba zoper Republiko Slovenijo, Vlado RS, Agencijo RS za sanacijo bank in hranilnic in Novo Ljubljansko banko". V vlogi je bila zahtevana načelna odločitev Ustavnega sodišča o obveznostih Nove Ljubljanske banke do vseh varčevalcev, ki imajo pogodbeno razmerje z njeno pravno predhodnico - Ljubljansko banko. Glede na pristojnosti, določene v 160. členu Ustave in 21. členu Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št.15/94 - v nadaljevanju ZUstS), Ustavno sodišče ni pristojno za reševanje sporov iz pogodbenih razmerij. Ker torej ni šlo za vlogo, ki jih po veljavnih predpisih rešuje Ustavno sodišče, je bila vpisana v R vpisnik (vanj se vpisujejo vloge, ki se rešujejo zunaj postopka) pod št. R-II-70/97, o čemer je bil vlagatelj obveščen z dopisom z dne 1. 7. 1997, ki ga je prejel dne 16. 7. 1997. V naknadnih vlogah (predvsem v vlogi z dne 28. 7. 1997 in eni od vlog z dne 25. 9. 1998) je pritožnik vztrajal pri vloženi tožbi in se skliceval na "izredno pristojnost" Ustavnega sodišča, navajal prednosti načelne odločitve pred posamičnimi sodnimi postopki in dodatno postavil odškodninski zahtevek zoper Republiko Slovenijo in Novo Ljubljansko banko. Ker kljub naknadnim dopolnitvam še vedno ni šlo za vlogo, ki jih po veljavnih predpisih rešuje Ustavno sodišče, je ostala vpisana v R vpisniku. Druga vloga pritožnika z dne 25. 9. 1998, naslovljena "pritožba zoper sklep senata Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. Ks 35/98", pa je bila vpisana kot ustavna pritožba v Up vpisnik pod št. Up-270/98 in je predmet te presoje.

2. Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper sklep

zunajobravnavnega senata, s katerim je bila zavrnjena njegova pritožba zoper sklep preiskovalnega sodnika o zavrženju vloge, s katero je kot subsidiarni tožilec zahteval uvedbo preiskave zoper več oseb. Zatrjuje "kršitev pravice do zaščite časti, pravice do učinkovitega pravnega sredstva, pravice do enakosti pred zakonom, kršitev prepovedi diskriminacije zaradi nacionalne pripadnosti, pravice do lastnine in pravice do jamstva Republike Slovenije za devizne hranilne vloge". Zahteva "revizijo kazenske zadeve, uvedbo preiskave in jamstvo pravice do učinkovite pravne zaščite".

3. Po določbi 50. člena ZUstS lahko vsakdo ob pogojih, ki jih določa ta zakon, vloži pri Ustavnem sodišču ustavno pritožbo, če meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina.

4. Po stališču Ustavnega sodišča, sprejetem v sklepu št. Up- 285/97 z dne 10. 5. 2001 (Uradni list RS, št. 52/01 in OdlUS X, 115), subsidiarni tožilec iz kazenskega postopka ni aktivno legitimiran za vložitev ustavne pritožbe.

5. Navedeno stališče je Ustavno sodišče sprejelo v primeru, ko jo bil s sodno določbo, ki jo je izpodbijal subsidiarni tožilec, kazenski postopek zoper obdolženca pravnomočno končan. Pri tem je bila eden izmed razlogov za tako odločitev tudi ustavna prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (31. člen Ustave), ki preprečuje spremembo ali razveljavitev katerekoli pravnomočne odločitve, s katero je bil postopek zoper obdolženca končan. V obravnavanem primeru pa se kazenski postopek še ni začel (šteje se, da se kazenski postopek začne z izdajo sklepa o uvedbi preiskave), saj je bila pritožnikova vloga, s katero je zahteval uvedbo preiskave, po opravljenem formalnem preizkusu kot nepopolna zavržena. Treba je ugotoviti, da tudi za ta primer velja, da pravica oškodovanca prevzeti kazenski pregon zoper tistega, ki naj bi s kaznivim dejanjem posegel v njegove pravice, ni ustavna pravica in tudi ne pomeni pravice doseči kazensko obsodbo. Glede na to subsidiarnemu tožilcu zgolj s pravnomočno odločitvijo o zavrženju vloge, s katero je želel začeti kazenski pregon ni mogla biti kršena nobena njegova človekova pravica ali temeljna svoboščina. Pritožnik zato tudi v tem primeru ni upravičen vložiti ustavne pritožbe zoper izpodbijano sodno odločitev. Glede nosilnih razlogov za tako odločitev se Ustavno sodišče tudi v tej zadevi sklicuje na obrazložitev sklepa št. Up-285/97.

6. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sodnik Ribičič je k 4. točki obrazložitve dal pritrdilno ločeno mnenje.

Predsednik senata

dr. Zvonko Fišer

Up-270/98

28. 2. 2002

Pritrdilno ločeno mnenje sodnika dr. Ribičiča k točki 4 v zadevi Up-270/98

V odklonilnem ločenem mnenju v zadevah št. Up- 168/98 in št. Up- 268/97 sem pojasnil razloge, zakaj se ne strinjam s stališčem Ustavnega sodišča, po katerem sta zasebni in subsidiarni tožilec neupravičeni osebi za vložitev ustavne pritožbe. Pri teh razlogih vztrajam in jih bom poskušal ponovno uveljavljati takrat, ko bom ocenil, da je zaradi specifičnosti nove konkretne zadeve ali iz drugih razlogov realno pričakovati, da bi Ustavno sodišče lahko zavzelo drugačno stališče. Do takrat pa se bom podredil večinsko sprejetemu stališču Ustavnega sodišča glede tega vprašanja. Zato sem v konkretni zadevi glasoval za zavrženje (čeprav me njeno nosilno stališče glede tega, da pritožnik kot subsidiarni tožilec ni aktivno legitimiran za vložitev ustavne pritožbe, ne prepriča). V nasprotnem primeru bi ponovno sprožil razpravo in odločanje celotnega Ustavnega sodišča o zadevi, o kateri je nedavno odločilo po obsežni razpravi in ne da bi bilo mogoče realno pričakovati drugačno odločitev.

dr. Ciril Ribičič


Vrsta zadeve:
ustavna pritožba
Vrsta akta:
posamični akt
Datum vloge:
28.09.1998
Datum odločitve:
15.02.2002
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
zavrženje
Dokument:
US21250