U-I-120/04

Opravilna št.:
U-I-120/04
Objavljeno:
Uradni list RS, št. 82/2004 in OdlUS XIII, 52 | 01.07.2004
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2004:U.I.120.04
Akt:
Zakon o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč (Uradni list RS, št. 64/01 in 59/02) (ZPKSMS),1. odst. 3. čl.
Izrek:
Prvi odstavek 3. člena Zakona o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč (Uradni list RS, št. 64/01 in 59/02), kolikor se nanaša na kandidata za ad hoc sodnika za varstvo osebnih podatkov v skupnem nadzornem telesu, ni v neskladju z Ustavo.
Evidenčni stavek:
Neutemeljen je očitek pobudnika o neskladju izpodbijane zakonske ureditve s pravom Evropske unije. Odločba Sveta namreč ne določa konkretnih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za ad hoc sodnika za varstvo osebnih podatkov v skupnem nadzornem telesu, temveč to prepušča pravnemu redu držav članic. Takšni pogoji tudi niso določeni v primarni zakonodaji Evropske unije.

Izpodbijana določba, ki kot pogoj za kandidate za funkcijo ad hoc sodnika določa minimalno starost 40 let, tudi ni v neskladju s prvim odstavkom 14. člena Ustave. Starost prav gotovo je osebna okoliščina, ki kot taka glede na prvi odstavek 14. člena Ustave sama po sebi ne bi mogla biti podlaga za razlikovanje. Vendar v izpodbijani določbi Zakona starost ni uporabljena kot diskriminacijska okoliščina. Takšna okoliščina bi starost bila, če bi bila uporabljena kot pogoj, ki očitno ne bi bil v povezavi s predmetom urejanja. Sporna starostna meja je v obravnavanem primeru predpisana kot pogoj za kandidiranje za mednarodnega sodnika. Kot taki ji ni mogoče odrekati povezave s predmetom urejanja.

Za določitev minimalne starosti 40. let kot pogoja za kandidate za ad hoc sodnike je zakonodajalec imel razumne razloge. Med pogoje za opravljanje takšnih funkcij nedvomno sodi tudi zahteva po izpolnjevanju določenih življenjskih izkušenj. Odločitev zakonodajalca, da je lahko kandidat za ad hoc sodnika samo oseba določene starosti, zato ni nerazumna. V oceno primernosti izpodbijane ureditve pa se Ustavno sodišče, ker ne gre za očitno nesorazmerno določeno starostno omejitev, ne more spuščati. Določanje pogojev za kandidate za mednarodne sodnike v okviru ustavno dopustnih omejitev namreč sodi v polje proste presoje zakonodajalca.
Geslo:
1.5.51.1.13.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Ugotovitev, da je predpis skladen - Z ustavo.
4.8.8.5.2 - Ustanove - Federalizem, regionalizem in lokalna samouprava - Delitev oblasti - Mednarodna razmerja - Sodelovanje v mednarodnih organizacijah in njihovih organih.
5.2.2.7 - Temeljne pravice - Enakost (14.2) - Kriteriji razlikovanja (14.1) - Starost.
5.2.1.4 - Temeljne pravice - Enakost (14.2) - Področje sklicevanja (14.1) - Volitve .
3.16 - Splošna načela - Sorazmernost.
1.5.51.1.29 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Vrste odločitev Ustavnega sodišča - V postopku abstraktne presoje - Načelo samoomejitve (self-restraint).
1.5.5.2 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Ločena mnenja članov - Odklonilna mnenja.
Pravna podlaga:
Člen 14.1, 14.2, Ustava [URS]
Člen 21, Zakon o Ustavnem sodišču[ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
U-I-120/04-9
20. 5. 2004


SKLEP


Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude dr. Roka Lampeta na seji dne 20. maja 2004

sklenilo:

1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 9. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) se zavrže.

2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 3. člena Zakona o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč (Uradni list RS, št. 64/01 in 59/02) se sprejme.

3. Predlog, naj se do končne odločitve zadrži izvrševanje določbe iz druge točke izreka, se zavrne.

Obrazložitev

A.

1. Pobudnik izpodbija 9. člen Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in 3. člen Zakona o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč (v nadaljevanju ZPKSMS), kolikor iz teh določb izhaja, da velja pogoj minimalne starosti 40 let iz 9. člena ZUstS tudi za kandidate za sodnike mednarodnih sodišč. Pravni interes utemeljuje z navedbami, da se je prijavil na razpis za mesto ad hoc sodnika za varstvo osebnih podatkov v skupnem nadzornem telesu, objavljen v Uradnem listu RS, št. 29/04 z dne 26. 3. 2004. Ministrstvo za pravosodje je njegovo prijavo zavrnilo, ker ni izpolnjeval starostnega pogoja. Ob tem navaja, da je zoper odločitev Ministrstva za pravosodje sprožil upravni spor.

2. Pobudnik meni, da mora oseba, ki kandidira za mednarodnega sodnika, imeti ustrezne strokovne kvalifikacije za opravljanje funkcije, za katero kandidira, ni pa ji treba izpolnjevati spornega starostnega pogoja, ki je sicer predpisan za ustavne sodnike. Res je sicer, da mora imeti tudi mednarodni sodnik določene življenjske izkušnje, vendar pa je utemeljenost tega pogoja treba ocenjevati od primera do primera in ne pavšalno.

Meni, da gre za arbitrarno določeno starostno omejitev, pri čemer omenja starostno diskriminacijo. Ob tem opozarja, da osebe, mlajše od 40 let, zasedajo zelo pomembne državne in mednarodne funkcije, kot npr. ministrske funkcije v Republiki Sloveniji oziroma funkcijo generalnega pravobranilca Sodišča Evropskih skupnosti. Meni, da je sporna zakonska ureditev tudi v neskladju z določbami primarne in sekundarne zakonodaje Evropske unije, pri čemer omenja Odločbo Sveta z dne 28. 2. 2002 (Council Decision of 28 February 2002 setting up Eurojust with a view to reinforcing the fight against serious crime, OJ 2002, No L 063). Ustavnemu sodišču predlaga, naj v zvezi s tem zastavi preliminarno vprašanje Sodišču Evropskih skupnosti.

Zatrjuje kršitev 14. člena Ustave. Konkretno v zvezi z določbo 9. člena ZUstS še navaja, da je določba s takšnim pogojem v neskladju s 163. členom Ustave, ki kot edini pogoj za ustavne sodnike določa, da morajo biti pravni strokovnjaki, s čimer smiselno uveljavlja tudi kršitev prvega odstavka 153. člena Ustave.

3. Pobudnik predlaga tudi začasno zadržanje izpodbijanih določb. Predlog utemeljuje s tem, da bodo posledice uporabe neustavnih določb, na podlagi katerih je bil izločen iz kandidacijskega postopka, zanj nepopravljive oziroma bodo lahko popravljene šele, ko bo imel ob izbiri novega kandidata za ad hoc sodnika za varstvo osebnih podatkov v skupnem nadzornem telesu ponovno priložnost kandidiranja.

B.

4. Skladno s prvim odstavkom 24. člena ZUstS lahko da pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti vsak, če izkaže svoj pravni interes. Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj. Pravni interes mora biti po ustaljeni ustavnosodni presoji Ustavnega sodišča neposreden in konkreten. Splošen in abstrakten pravni interes, ki bi ga imel kdorkoli, ne zadošča. Predpis mora neposredno posegati v lastne pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, ugoditev predlogu pa mora privesti do izboljšanja njegovega pravnega položaja.

5. Pobudnik kandidira za mesto ad hoc sodnika za varstvo osebnih podatkov v skupnem nadzornem telesu (Eurojust).

Postopek predlaganja in izvolitve kandidatov za sodnike, ki v mednarodnih sodiščih sodelujejo kot predstavniki Republike Slovenije, in, če ni z mednarodno pogodbo ali drugim predpisom določeno drugače, tudi za izvolitev in imenovanje
predstavnikov Republike Slovenije v druge mednarodne pravosodne organe in za člane mednarodne arbitraže, določa ZPKSMS (prvi in tretji odstavek odstavek 1. člena). Skladno s prvim odstavkom 3. člena ZPKSMS, ki se v zvezi s pogoji za kandidate za sodnike mednarodnih sodišč sklicuje na pogoje, ki v pobudnikovem primeru veljajo za izvolitev za sodnika Ustavnega sodišča, velja omenjeni starostni pogoj iz 9. člena ZUstS tudi za funkcijo ad hoc sodnika za varstvo osebnih podatkov v skupnem nadzornem telesu. Skladno s to določbo lahko namreč za kandidata za mednarodnega sodnika kandidira oseba, ki med drugimi izpolnjuje tudi pogoje za izvolitev na sodniško mesto vrhovnega sodnika po določbah zakona, ki ureja sodniško službo, ali oseba, ki izpolnjuje pogoje za izvolitev za sodnika Ustavnega sodišča (prvi odstavek 3. člena). Eden izmed pogojev za izvolitev ustavnega sodnika iz 9. člena ZUstS je tudi minimalna starost 40 let. Tega pogoja pobudnik po lastnih navedbah ne izpolnjuje. Morebitna razveljavitev spornega dela 9. člena ZUstS bi zato lahko pomenila izboljšanje njegovega pravnega položaja, kar je skladno z ustaljeno ustavnosodno presojo pogoj za to, da Ustavno sodišče pobudniku prizna pravni interes. Glede na navedeno bi bilo pobudniku v obsegu, kolikor se ta določba - s tem, ko se nanjo sklicuje ZPKSMS (prvi odstavek 3. člena), uporablja tudi v postopku predlaganja in izvolitve kandidatov za funkcijo, na razpis za katero se je prijavil, mogoče priznati pravni interes za izpodbijanje sporne starostne omejitve iz 9. člena ZUstS. Vendar pa bi to veljalo samo, če ne bi pobudnik izpodbijal tudi 3. člena ZPKSMS. Pobudnik, ki izpodbija tudi ta Zakon, namreč ne izkazuje neposrednega pravnega interesa za izpodbijanje ZUstS. Z morebitno razveljavitvijo 3. člena ZPKSMS v delu, v katerem je z njim določeno, da velja sporni starostni pogoj iz 9. člena ZUstS tudi za kandidate za mednarodne sodnike in s tem za funkcijo, za katero kandidira pobudnik, bi bil namreč v celoti zavarovan pobudnikov pravni položaj. Takšna razveljavitev bi namreč pomenila, da se v postopku odločanja o kandidaturi pobudnika ne bi smel upoštevati starostni pogoj minimalne starosti 40 let, neodvisno od tega, da bi bil ta pogoj kot pogoj za kandidate za sodnike Ustavnega sodišča še naprej predpisan v določbi 9. člena ZUstS.

6. Glede na navedeno je Ustavno sodišče pobudo za oceno ustavnosti 9. člena ZUstS zavrglo.

7. Pobudo za oceno ustavnosti 3. člena ZPKSMS je Ustavno sodišče sprejelo. Presodilo bo, ali je izpodbijana določba v skladu z Ustavo.

8. Po določbi 39. člena ZUstS sme Ustavno sodišče do končne odločitve v celoti ali delno zadržati izvršitev zakona, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Možnosti nastanka takšnih posledic pobudnik ni izkazal. Zoper pravnomočno odločitev sodišča v upravnem sporu, s katero bo odločeno o pobudnikovi tožbi za razveljavitev sklepa Ministrstva za pravosodje, ki temelji na po mnenju pobudnika neustavni zakonski določbi, bo imel pobudnik na voljo tudi pravno varstvo v postopku z ustavno pritožbo. Glede na to ni mogoče zaključiti, da pobudniku že neposredno grozi nastanek težko popravljivih posledic, kar bi upravičevalo njegov predlog za zadržanje. Zato je Ustavno sodišče pobudnikov predlog za začasno zadržanje 3. člena ZPKSMS zavrnilo. Sklenilo je, da bo zadevo obravnavalo prednostno.

C.

9. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ter tretjega odstavka 26. člena in 39. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: podpredsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Prvo in tretjo točko izreka je sprejelo soglasno, drugo točko izreka pa s petimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovali sodnici Krisper Kramberger in Škrk. Sodnica Škrk je dala odklonilno ločeno mnenje.


Podpredsednik
dr. Janez Čebulj



1. 6. 2004


Odklonilno ločeno mnenje sodnice dr. Škrk, ki se mu pridružuje sodnica mag. Krisper Kramberger  


1. V tej zadevi sem glasovala proti 2. točki izreka, s katero je Ustavno sodišče sprejelo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 3. člena Zakona o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč (Uradni list RS, št. 64/01 in 59/02, v nadaljevanju ZPKSMS). Ob tem sem glasovala za 1. točko izreka, v kateri je Ustavno sodišče zavrglo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 9. člena Zakona o ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) in za 3. točko izreka, s katero je Ustavno sodišče zavrnilo pobudnikov predlog, naj se do dokončne odločitve zadrži izvrševanje določbe 3. člena ZPKSMS. V celoti se tudi strinjam z razlogi v točkah 4, 6 in 8 obrazložitve sklepa, ki se nanašajo na 1. in na 3. točko izreka.

2. Proti 2. točki izreka sem glasovala, ker Ustavno sodišče ni sprejelo predloga, da bi po koneksiteti (30. člen ZUstS) razširilo presojo še na 2. člen ZPKSMS. Kot sem že natančneje obrazložila v pritrdilnem ločenem mnenju v zadevi št. U-I- 37/04 in se v tem pogledu v celoti sklicujem nanj, jedro problema pri imenovanju kandidatov iz Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč, drugih mednarodnih sodnih organov in arbitraž (glej tretji odstavek 1. člena) ni nujno v izpodbijanem 3. členu ZPKSMS. Kadar gre za mednarodna sodišča "par excellence", kamor med drugim sodijo Meddržavno sodišče v Haagu, Evropsko sodišče za človekove pravice in Sodišče Evropskih skupnosti, že določbe statutov teh sodišč, ki so po naravi mednarodne pogodbe, napotujejo pogodbenice, da za sodna mesta teh sodišč kandidirajo osebe, ki po domačem pravnem redu izpolnjujejo pogoje za najvišje sodne položaje. V tem pogledu ne vidim prav nič protiustavnega v 3. členu ZPKSMS, ki odkazuje na pogoje, ki jih mora kandidat iz Republike Slovenije izpolnjevati za imenovanje za sodnika Vrhovnega ali Ustavnega sodišča. Pobudnik se ni prijavil na takšno mednarodno sodniško funkcijo.

3. Problem vidim drugje. ZPKSMS je zamišljen zelo široko. Pod svoj domet ne uvršča le imenovanj sodnikov mednarodnih sodišč, temveč praktično vseh mednarodnih pravosodnih teles oziroma organov ter celo morebitnih arbitrov mednarodnih arbitraž (tretji odstavek 1. člena). To potrjuje praksa kandidiranja, ki jo vodi Ministrstvo za pravosodje, in ki je povezana tudi s kandidaturo pobudnika. Tako široko zastavljen domet ZPKSMS je po mojem preobširen in celo problematičen z vidika učinkovitega oziroma uspešnega kandidiranja strokovno priznanih in mednarodno uveljavljenih kandidatov iz Republike Slovenije. Vendar to še ne pomeni, da je ZPKSMS v tem pogledu protiustaven.

4. Kot sem zapisala v pritrdilnem ločenem mnenju v zadevi št. U-I-37/04, utegne biti ZPKSMS problematičen z vidika ustavnosti v tistih primerih mednarodnih sodnih organov, sodišč ali arbitraž, pri katerih mednarodna pogodba, ki je podlaga za kandidiranje oziroma izvolitev, postavlja druge kriterije, ki ne dosegajo nujno kriterijev, ki so predpisani za vrhovnega ali ustavnega sodnika. Sedanja določba drugega odstavka 2. člena, ki pravi, da "...če mednarodna pogodba...določa posebne pogoje za izvolitev sodnika mednarodnega sodišča, je za kandidata za sodnika tega sodišča lahko predlagana in izvoljena oseba, ki izpolnjuje tudi te pogoje", ne omogoča neposredne uporabe pogojev iz mednarodne pogodbe, temveč jih predpisuje kumulativno ob pogojih iz 3. člena. ZPKSMS daje torej prednost domačemu pravu pred mednarodno pogodbo oziroma pravnim redom EU (če gre za kandidate v okviru pravosodnih institucij EU). Takšna ureditev je ustavnopravno dvomljiva z vidika 8. člena Ustave v zvezi s 153. členom Ustave (usklajenost pravnih aktov) oziroma z vidika njenega 3. a člena, kadar gre za institucije znotraj EU. Zato bi Ustavno sodišče moralo razširiti presojo tudi na določbo drugega odstavka 2. člena ZPKSMS (v zvezi s prvim odstavkom tega člena), čeprav 2. člen ZPKSMS ni bil izpodbijan s strani pobudnika.

5. Ker predlog o razširitvi ustavnosodne presoje še na 2. člen ZPKSMS oziroma na njegov drugi odstavek (v zvezi s prvim odstavkom) ni bil sprejet, sem glasovala proti 2. točki izreka.

dr. Mirjam Škrk

mag. Marija Krisper Kramberger


U-I-120/04-14
1. 7. 2004


ODLOČBA


Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo dr. Roka Lampeta, na seji dne 1. julija 2004

odločilo:

Prvi odstavek 3. člena Zakona o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč (Uradni list RS, št. 64/01 in 59/02), kolikor se nanaša na kandidata za ad hoc sodnika za varstvo osebnih podatkov v skupnem nadzornem telesu, ni v neskladju z Ustavo.

Obrazložitev

A.

1. Pobudnik izpodbija 9. člen Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) in 3. člen Zakona o predlaganju kandidatov iz Republike Slovenije za sodnike mednarodnih sodišč (v nadaljevanju ZPKSMS), kolikor iz teh določb izhaja, da velja pogoj minimalne starosti 40 let iz 9. člena ZUstS tudi za kandidate za sodnike mednarodnih sodišč. Pravni interes utemeljuje z navedbami, da se je prijavil na razpis za mesto ad hoc sodnika za varstvo osebnih podatkov v skupnem nadzornem telesu (v nadaljevanju ad hoc sodnik), objavljen v Uradnem listu RS, št. 29/04 z dne 26. 3. 2004. Ministrstvo za pravosodje je njegovo prijavo zavrnilo, ker ni izpolnjeval starostnega pogoja. Ob tem navaja, da je zoper odločitev Ministrstva za pravosodje sprožil upravni spor.

2. Pobudnik meni, da mora imeti oseba, ki kandidira za mednarodnega sodnika, ustrezne strokovne kvalifikacije za opravljanje funkcije, za katero kandidira, ni pa ji treba izpolnjevati spornega starostnega pogoja, ki je sicer predpisan za ustavne sodnike. Res je sicer, da mora imeti tudi mednarodni sodnik določene življenjske izkušnje, vendar je utemeljenost tega pogoja treba ocenjevati od primera do primera in ne pavšalno. Meni, da gre za arbitrarno določeno starostno omejitev, pri čemer omenja starostno diskriminacijo.

Ob tem opozarja, da osebe, mlajše od 40 let, zasedajo zelo pomembne državne in mednarodne funkcije, kot npr. ministrske funkcije v Republiki Sloveniji oziroma funkcijo generalnega pravobranilca Sodišča Evropskih skupnosti. Meni, da je sporna zakonska ureditev tudi v neskladju z določbami primarne in sekundarne zakonodaje Evropske unije, pri čemer omenja Odločbo Sveta z dne 28. 2. 2002 (Council Decision of 28 February 2002 setting up Eurojust with a view to reinforcing the fight against serious crime, OJ 2002, No L 063 - v nadaljevanju Odločba Sveta). Ustavnemu sodišču predlaga, naj v zvezi s tem zastavi preliminarno vprašanje Sodišču Evropskih skupnosti.

Zatrjuje kršitev 14. člena Ustave.

3. Vlada v svojem mnenju pojasnjuje, da je bil namen novele ZPKSMS razširiti možnost kandidiranja za sodnike mednarodnih sodišč tudi na kandidate, ki ne izpolnjujejo pogojev za vrhovne sodnike, izpolnjujejo pa pogoje za izvolitev na mesto ustavnega sodnika. Omenjeni starostni pogoj zagotavlja strokovnost in osebnostno zrelost kandidatov za takšne funkcije. Pobudo gre razumeti kot predlog za oceno primernosti izpodbijane ureditve, kar je v pristojnosti Državnega zbora.

Navaja tudi, da je izpodbijana ureditev povsem skladna s pravom Evropske unije, ki določitev pogojev prepušča državam članicam.

4. Državni zbor v roku, ki mu ga je določilo Ustavno sodišče, na pobudo ni odgovoril.

B. - I.

5. S sklepom št. U-I-120/04 z dne 20. 5. 2004 je Ustavno sodišče zavrglo pobudo za oceno ustavnosti 9. člena ZUstS.

Pobudo za oceno ustavnosti 3. člena ZPKSMS je sprejelo.

6. Pobudnik izpodbija 3. člen ZPKSMS, kolikor ta določa, da mora tudi kot kandidat za ad hoc sodnika izpolnjevati pogoj minimalne starosti 40 let. Ta pogoj izhaja zanj iz prvega odstavka te določbe. V skladu s to zakonsko določbo mora namreč vsak kandidat za mednarodnega sodnika[1] izpolnjevati pogoje za izvolitev na sodniško mesto vrhovnega sodnika po določbah zakona, ki ureja sodniško službo, ali pogoje za izvolitev za sodnika Ustavnega sodišča. Eden izmed pogojev za ustavnega sodnika je tudi pogoj minimalne starosti 40 let (9. člen ZUstS). Glede na navedeno je Ustavno sodišče štelo, da pobudnik dejansko izpodbija le prvi odstavek 3. člena ZPKSMS in omejilo svojo presojo na to določbo.

7. ZPKSMS je zamišljen zelo široko (glej opombo št. 1). Pogoji iz izpodbijane določbe se ne nanašajo le na funkcijo, za katero kandidira pobudnik, temveč veljajo tudi za kandidate za številne druge funkcije. Predmet presoje Ustavnega sodišča v tej zadevi je le del izpodbijane določbe. Upoštevaje pravni interes pobudnika je namreč Ustavno sodišče ustavnost te določbe preizkusilo le v delu, v katerem se ta nanaša na funkcijo ad hoc sodnika.

B. - II.

8. Pobudnik kandidira za funkcijo ad hoc sodnika v skupnem nadzornem telesu. Neodvisno skupno nadzorno telo nadzoruje aktivnosti Eurojusta[2] v zvezi z obdelavo osebnih podatkov z namenom zagotoviti skladnost teh aktivnosti z Odločbo Sveta (1. točka 23. člena Odločbe Sveta). V okviru svojih pristojnosti in z namenom izvedbe svojih nalog lahko namreč Eurojust obdeluje osebne podatke (1. točka 14. člena Odločbe Sveta). Skupno nadzorno telo se srečuje najmanj enkrat vsake pol leta, v treh mesecih po prejemu pritožbe ali po sklicu predsednika na zahtevo najmanj dveh članov. Odloča o pritožbah zoper odločitve Eurojusta v zvezi s pravico posameznika do dostopa do osebnih podatkov in s pravico do poprave in izbrisa takšnih podatkov ter izvaja kontrolo nad obdelavo osebnih podatkov (7. točka 23. člena Odločbe Sveta). Odločitev skupnega nadzornega telesa je dokončna in zavezujoča (8. točka 23. člena Odločbe Sveta). Z namenom ustanovitve skupnega nadzornega telesa vsaka država članica v skladu z notranjim pravom imenuje sodnika, ki ni član Eurojusta, oziroma, če njen ustavni ali nacionalni sistem tako zahteva, osebo, ki opravlja funkcijo, ki ji zagotavlja ustrezno neodvisnost. Izbrani kandidat se vključi na seznam sodnikov, ki lahko delujejo kot stalni člani ali kot ad hoc sodniki v skupnem nadzornem telesu (1. točka 23. člena Odločbe Sveta). Skupno nadzorno telo sestavljajo trije stalni člani in ad hoc sodniki (2. točka 23. člena Odločbe Sveta). Sodnik postane stalni član v letu, preden prevzame država članica, iz katere prihaja, predsedstvo Sveta. To funkcijo obdrži osemnajst mesecev. Skupnemu nadzornemu telesu predseduje predstavnik članice, ki predseduje Svetu (3. točka 23. člena Odločbe). Ad hoc sodnik sodeluje pri reševanju pritožb v zvezi z državo članico, ki ga je imenovala (4. točka 23. člena Odločbe Sveta).

9. Kot izhaja iz prejšnje točke obrazložitve, Odločba Sveta ne določa konkretnih pogojev, ki jih morajo izpolnjevati kandidati za ad hoc sodnika, temveč to prepušča pravnemu redu držav članic. Takšni pogoji tudi niso določeni v primarni zakonodaji Evropske unije.[3] Zato je neutemeljen očitek pobudnika o neskladju izpodbijane ureditve s pravom Evropske unije. Glede na to se Ustavnemu sodišču v tej zadevi tudi ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem, ali bi lahko takšno neskladje hkrati pomenilo tudi neskladje takšne ureditve z Ustavo.

10. Neutemeljen je tudi očitek pobudnika o kršitvi 14. člena Ustave. Po prvem odstavku 14. člena Ustave so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Izpodbijana določba kot pogoj za kandidiranje določa starost. Starost prav gotovo je osebna okoliščina, ki kot taka glede na prvi odstavek 14. člena Ustave sama po sebi ne bi mogla biti podlaga za razlikovanje. Vendar v izpodbijani določbi Zakona starost ni uporabljena kot diskriminacijska okoliščina. Takšna okoliščina bi starost bila, če bi bila uporabljena kot pogoj, ki očitno ne bi bil v povezavi s predmetom urejanja. Sporna starostna meja je v obravnavanem primeru predpisana kot pogoj za kandidiranje za mednarodnega sodnika. Kot taki ji ni mogoče odrekati povezave s predmetom urejanja. Na to med drugim kaže tudi določba prvega odstavka 129. člena Ustave, ki dopušča določitev starostne meje za izvolitev sodnikov. Glede na navedeno izpodbijana ureditev ni v neskladju s prvim odstavkom 14. člena Ustave.

11. Ker je pobudnik uveljavljal neskladnost ureditve s 14. členom v celoti, je Ustavno sodišče izpodbijano ureditev preizkusilo tudi z vidika skladnosti z drugim odstavkom 14. člena Ustave. Ta ustavna določba zagotavlja splošno enakost pred zakonom. Po ustaljeni ustavnosodni presoji ta ustavna določba ne pomeni, da predpis ne bi smel različno urejati enakih položajev pravnih subjektov, pomeni pa, da tega ne sme početi samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga. Za določitev minimalne starosti 40 let kot pogoja za kandidate za ad hoc sodnike pa je zakonodajalec imel razumne razloge. Med pogoje za opravljanje takšnih funkcij po oceni Ustavnega sodišča nedvomno sodi tudi zahteva po izpolnjevanju določenih življenjskih izkušenj. Odločitev zakonodajalca, da je lahko kandidat za ad hoc sodnika samo oseba določene starosti, zato ni nerazumna. V oceno primernosti izpodbijane ureditve pa se Ustavno sodišče, ker ne gre za očitno nesorazmerno določeno starostno omejitev, ne more spuščati. Določanje pogojev za kandidate za mednarodne sodnike v okviru ustavno dopustnih omejitev namreč sodi v polje proste presoje zakonodajalca. Ker izpodbijani ureditvi ni mogoče očitati arbitrarnosti, ni v neskladju z drugim odstavkom 14. člena Ustave.

C.

12. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 21. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.


Predsednica
dr. Dragica Wedam Lukić


Opombe:
[1]Pojem mednarodni sodnik je v odločbi uporabljen kot skupen izraz za najrazličnejše funkcije, na katere se nanaša ZPKSMS. Enako ta pojem uporablja tudi zakonodajalec. Prvi odstavek 1. člena ZPKSMS namreč določa, da omenjeni zakon ureja postopek predlaganja in izvolitve kandidatk za sodnice oziroma kandidatov za sodnike, ki v mednarodnih sodiščih sodelujejo kot predstavniki Republike Slovenije na podlagi mednarodnih pogodb, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. Iz drugega odstavka tega člena izhaja, da se smiselno uporablja tudi za predlaganje in izvolitev sodnikov, ki jih Republika Slovenija neposredno izvoli v mednarodna sodišča. Tretji odstavek tega člena ZPKSMS pa določa, da se ta zakon, če ni z mednarodno pogodbo, ki obvezuje Republiko Slovenijo ali z drugim predpisom določeno drugače, uporablja tudi za izvolitev in imenovanje predstavnikov Republike Slovenije v druge mednarodne pravosodne organe in za člane mednarodne arbitraže iz Republike Slovenije.
[2]Eurojust je bil ustanovljen z Odločbo Sveta z dne 28. 2. 2002 z namenom okrepiti boj proti težjim kaznivim dejanjem.
Njegovi cilji so:
- spodbuditi in izboljšati koordinacijo med pristojnimi organi držav članic na področju preiskav in sodnega pregona v državah članicah;
- izboljšati sodelovanje med pristojnimi organi držav članic, zlasti s pospešitvijo izvrševanja mednarodne medsebojne pravne pomoči in prošenj za izročitev;
- drugi načini podpore pristojnih organov držav članic z namenom povečati učinkovitost njihovih preiskav in sodnih pregonov (člen 3). Z namenom izpolniti navedene cilje izvaja Eurojust različne naloge in sicer prek enega ali več nacionalnih predstavnikov ali kot kolegijski organ (člen 5).
[3]Pogodba o Evropski uniji (Uradni list RS - MP, št. 7/04 - prečiščeno besedilo in spremembe po Pogodbi iz Nice) v okviru določb o policijskem in pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah (naslov VI, člen 29) določa, da je cilj Unije zagotoviti državljanom visoko stopnjo varstva na področju svobode, varnosti in pravičnosti s pripravo skupnih ukrepov med državami članicami pri policijskem in pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah ter s preprečevanjem rasizma in ksenofobije in bojem proti njima. To se dosega s preprečevanjem kriminala in bojem proti njemu, organiziranemu ali neorganiziranemu, zlasti terorizmu, trgovini z ljudmi in kaznivim dejanjem zoper otroke, nedovoljenemu prometu s prepovedanimi drogami in orožjem ter korupciji in goljufijam. To se dosega med drugim tudi s tesnejšim sodelovanjem med sodnimi in drugimi pristojnimi organi držav članic, vključno s sodelovanjem prek Urada za evropsko pravosodno sodelovanje (Eurojust). Tudi 31. člen omenjene pogodbe določa, da skupni ukrepi na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah vključujejo tudi olajševanje in pospeševanje sodelovanja pri postopkih in izvrševanju odločitev med pristojnimi ministrstvi in sodnimi ali drugimi primerljivimi organi držav članic, kjer je to primerno, tudi s sodelovanjem prek Eurojusta. S to določbo so predvideni tudi ukrepi, s katerimi Svet spodbuja takšno sodelovanje prek Eurojusta.
Vrsta zadeve:
ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov in drugih splošnih aktov
Vrsta akta:
zakon
Vlagatelj:
Rok Lampe, Maribor
Datum vloge:
03.05.2004
Datum odločitve:
01.07.2004
Vrsta odločitve:
odločba
Vrsta rešitve:
ugotovitev – ni v neskladju z Ustavo/zakonom
Dokument:
US23592