Up-397/02

Opravilna št.:
Up-397/02
Objavljeno:
Neobjavljeno | 25.04.2003
ECLI:
ECLI:SI:USRS:2003:Up.397.02
Akt:
Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Senata za prekrške št. Pp- 11383/00 z dne 28. 2. 2002 v zvezi z odločbo Carinskega urada Celje št. 426-40/68-2000/2200-050 z dne 14. 11. 2000
Izrek:
Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Senata za prekrške št. Pp- 11383/00 z dne 28. 2. 2002 v zvezi z odločbo Carinskega urada Celje št. 426-40/68-2000/2200-050 z dne 14. 11. 2000 se ne sprejme.
Evidenčni stavek:
Ker za zatrjevane kršitve človekovih pravic očitno ne gre, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.


Geslo:
5.3.13.18 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja - Enakost orožij.

5.3.13.13 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja - Neodvisnost.

5.3.13.14 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja - Nepristranskost.

5.3.13.3 - Temeljne pravice - Državljanske in politične pravice - Procesna jamstva, pravica do obrambe in poštenega sojenja - Dvostopenjska sodna pristojnost.

1.5.5.1 - Ustavno sodstvo - Odločbe - Ločena mnenja članov - Pritrdilna mnenja.
Pravna podlaga:
Člen 22, 23, 25, Ustava [URS]

Člen 55.2.1, Zakon o Ustavnem sodišču [ZUstS]
Dokument v PDF obliki:
Polno besedilo:
Up-397/02-7

21. 5. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., BiH, ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 25. aprila 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper odločbo Senata za prekrške št. Pp- 11383/00 z dne 28. 2. 2002 v zvezi z odločbo Carinskega urada Celje št. 426-40/68-2000/2200-050 z dne 14. 11. 2000 se ne sprejme.

Obrazložitev

A.

1. Z odločbo Carinskega urada Celje je bil pritožnik spoznan za odgovornega storitve prekrška po 17. točki prvega odstavka 170. člena Carinskega zakona (Uradni list RS, št. 1/95 in nasl. - v nadaljevanju CZ). Izrečena mu je bila denarna kazen ter naloženo plačilo stroškov postopka.

2. Pritožnik zatrjuje kršitve 14., 22., 23. in 25. člena Ustave. Pritožniku naj bi bila kršena pravica do izbranega sodnika, saj je o zadevi odločala carinska inšpektorica. Priče naj bi bile tajno zaslišane, s čimer naj bi bilo kršeno načelo kontradiktornosti. Prvostopenjska odločba naj ne bi bila obrazložena, s čimer naj bi bila kršena pravica do pravnega sredstva.

B.

3. Kolikor se pritožnikove navedbe nanašajo na napačno uporabo prava, mu je treba pojasniti, da Ustavno sodišče ni instančno sodišče, ki bi presojalo, ali je bilo v postopku o prekršku pravilno uporabljeno materialno in procesno pravo. Ta presoja je zaupana organom za postopek o prekršku, ki odločajo v skladu z Ustavo in zakoni. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se Ustavno sodišče omeji le na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem, z vidika varstva človekovih pravic, nesprejemljivem pravnem stališču ali če je tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno (glej npr. sklep št. Up-103/97 z dne 26. 2. 1998 - OdlUS VII, 118). Takšnih kršitev pritožnik ne izkaže. Tega tudi ni mogoče očitati odločbi Senata za prekrške, ki je svojo odločitev utemeljil na zakoniti pravni podlagi in prepričljivo utemeljil vsako opredelitev do pritožbenih navedb.

4. Očitek glede kršitve 22. člena Ustave ni utemeljen. Ustavno sodišče je že v odločbi št. Up-120/97 z dne 18. 3. 1999 (Uradni list RS, št. 31/99 in OdlUS VIII, 126) sprejelo stališče, da morajo biti obdolžencu tudi v postopku o prekršku zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka, da pa je raven zagotovljenih pravic lahko v primeru lažjih kršitev z manj hudimi posledicami za kaznovano osebo nižja od tiste, ki je zagotovljena v kazenskem postopku. Bistveno je, da so obdolžencu dane ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot tudi glede pravnih vidikov nanj naslovljenega očitka. Kriterij za presojo, ali je bil obdolžencu v postopku o prekršku zagotovljen pošten postopek, je jamstvo enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave v povezavi z določbo 29. člena Ustave o pravnih jamstvih v kazenskem postopku. Določba prvega odstavka 87. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in nasl. - ZP) daje obdolžencu in njegovemu zagovorniku ves čas postopka pravico pregledovati spis in na tej podlagi uresničevati svoje pravice do obrambe. Pritožnik ni z ničimer izkazal, da mu ni bila dana možnost sodelovanja pri izvedbi kakšnega dokaza. Zato za kršitev pravice očitno ne gre.

5. Pravica do pritožbe v postopku o prekršku ima svoj ustavni temelj v 25. členu Ustave. Po tej določbi je vsakomur zagotovljena pravica do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odločajo o njegovih pravicah, dolžnostih ali pravnih interesih.

Ustavno sodišče je že v svoji odločbi št. U-I-98/91 z dne 10. 12. 1992 (OdlUS I, 101) poudarilo, da smisel tega ustavnega zagotovila ni le v tem, da zagotavlja posamezniku pravico do vložitve pravnega sredstva, temveč predvsem v tem, da lahko z vložitvijo pravnega sredstva učinkovito brani in varuje svoje pravne interese. Pravici do pritožbe pa odgovarja tudi obveznost organa, ki odloča o pritožbi, da pritožbo, če je dopustna, vsebinsko obravnava ter da se opredeli do tistih pritožbenih navedb, zaradi katerih bi bilo, če bi bile utemeljene, treba izpodbijano odločbo spremeniti oziroma razveljaviti. Da bi bilo razvidno, ali je pritožbeni organ upošteval navedene zahteve, pa mora biti njegova odločba obrazložena. Tako je po določbi drugega odstavka 198. člena ZP organ druge stopnje dolžan v obrazložitvi odločbe oceniti pritožbene navedbe in navesti kršitve materialnopravnih določb ZP ali predpisa, ki določa prekršek, ki jih je upošteval po uradni dolžnosti. Pritožnik je pritožbo vložil, o njej pa je pritožbeni organ tudi odločil. Kot izhaja iz obrazložitve drugostopenjske odločbe, je drugostopenjski organ ocenil vse navedbe v pritožbi, se do njih opredelil in svojo odločitev tudi obrazložil. Zato pritožnikov očitek kršitve 25. člena Ustave ni utemeljen.

6. Prav tako ni utemeljen pritožnikov očitek kršitve pravice do sodnega varstva (23. člen Ustave). Ustava v 23. členu določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Sodi mu lahko samo sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in s sodnim redom. V konkretnem primeru je bilo sodno varstvo pritožniku zagotovljeno v postopku pred Senatom za prekrške, ki ga je po izrecni odločbi Ustavnega sodišča obravnavati kot del sodne oblasti (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-117/93 z dne 2. 2. 1995, Uradni list RS, št. 13/95 in OdlUS IV, 10). Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 24/2001 - ZP-M) v 5. členu določa, da se za sodnike za prekrške glede zakonitega sodnika smiselno uporabljajo določbe Zakona o sodiščih o zakonitem sodniku. Ustavno sodišče je že v odločbi št. Up-58/95 z dne 20. 11. 1997 (OdlUS VI, 196)[1] izreklo, da je pravici do sodnega varstva zadoščeno, če so odločitve drugih organov (v tem primeru carinskega) podvržene nadzoru sodišča, ki ima polno jurisdikcijo in zagotavlja jamstva po prvem odstavku 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - EKČP). V navedeni odločbi je Ustavno sodišče zavzelo stališče, da daje ZP Senatu za prekrške, ki odloča na pritožbeni stopnji, t. i. polno jurisdikcijo, saj lahko preizkusi izpodbijano odločbo tako glede pravnih kot tudi glede dejanskih vprašanj. Senat za prekrške je v obravnavani zadevi odločil v skladu z navedenimi pristojnostmi. Glede na navedeno pritožniku očitno ni bila kršena pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave.

7. Ker za zatrjevane kršitve človekovih pravic očitno ne gre, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8. Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje prvega odstavka 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Sodnik Ribičič je dal pritrdilno ločeno mnenje. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča.

Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata

dr. Zvonko Fišer

Opomba:

[1] Tako tudi Evropsko sodišče za človekove pravice v zadevi Le Compte v. Belgium, Series A No. 58 - 10. februar 1983.

Up-397/02

9. 5. 2003

Pritrdilno ločeno mnenje sodnika dr. Ribičiča

V tem pritrdilnem ločenem mnenju pojasnjujem razloge, zaradi katerih se ne strinjam s 6. točko obrazložitve sklepa, s katerim je Ustavno sodišče odločilo, da ustavne pritožbe A. A. ne sprejme. V konkretnem primeru je na prvi stopnji o carinskem prekršku odločala carinska inšpektorica, pritožnik pa zatrjuje, da mu je bila s tem kršena pravica do izbranega sodnika. V podobni zadevi (Up-455/01) sem v odklonilnem ločenem mnenju podrobneje obrazložil, zakaj menim, da Carinarnice ni mogoče šteti za neodvisno sodišče v smislu 23. člena Ustave RS in zakaj postopka pred Carinarnico ni mogoče enačiti s sojenjem, tudi ne s sojenjem pred sodnikom za prekrške. Razlogi, zapisani v navedenem ločenem mnenju, so v celoti aktualni tudi za ustavno pritožbo A. A. in se nanje tudi sklicujem. Kljub temu, da menim, da bi kazenski senat moral sprejeti ustavno pritožbo, sem glasoval za sprejem sklepa o nesprejemu, zaradi tega, ker se za sprejem v zadevi Up-455/01 ni izrekel noben drug ustavni sodnik[1]. dr. Ciril Ribičič

Opomba:

[1] Interna opomba: V primeru, če se bosta vsaj dva od ustavnih sodnikov US izrekla za sprejem ustavne pritožbe, bom predlagal revotacijo zadeve in tudi sam glasoval za sprejem. 86


Vrsta zadeve:
ustavna pritožba
Vrsta akta:
posamični akt
Datum vloge:
26.06.2002
Datum odločitve:
25.04.2003
Vrsta odločitve:
sklep
Vrsta rešitve:
nesprejem ustavne pritožbe
Dokument:
US22400