Varuh človekovih pravic je vložil zahtevo za oceno ustavnosti treh med seboj neodvisnih sklopov določb Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol). O prvih dveh sklopih – o uporabi brezpilotnih zrakoplovov in optične prepoznave registrskih tablic pri opravljanju policijskih nalog – je Ustavno sodišče že odločilo (delni odločbi št. U-I-152/17 z dne 4. 7. 2019). S tokratno delno odločbo pa je Ustavno sodišče odločilo še o zadnjem, tretjem sklopu, ki se nanaša na obdelavo podatkov o letalskih potnikih (PNR) za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona terorističnih in drugih hudih kaznivih dejanj. Izpodbijana zakonska ureditev je bila sprejeta zaradi obveznosti Republike Slovenije, da prenese v svoj pravni red Direktivo (EU) 2016/681 (t. i. PNR Direktiva).

Varuh človekovih pravic je zakonski ureditvi očital kršitev 38. člena Ustave, ki varuje pravico do varstva osebnih podatkov. Očital je, da zakonodajalec ni določil dovolj jasno in določno, kateri osebni podatki letalskih potnikov se lahko obdelujejo za namene preprečevanja, odkrivanja, preiskovanja in pregona terorističnih in drugih hudih kaznivih dejanj.

Ker so očitki o protiustavnosti zakonskih določb pomenili tudi očitek o neskladnosti določb Direktive (EU) 2016/681 s pravico do zasebnosti in pravico do varstva osebnih podatkov iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, je Ustavno sodišče Sodišču Evropske Unije, ki je izključno pristojno presojati o veljavnosti prava Unije, predložilo vprašanje v predhodno odločanje. Sodišče Evropske Unije je v sodbi v zadevi Ligue des droits humains/Conseil des ministres, C-817/19, z dne 21. 6. 2022 odgovorilo tudi na zastavljeno vprašanje glede jasnosti in določnosti osebnih podatkov letalskih potnikov.

Ustavno sodišče je z danes objavljeno odločbo ugotovilo, da izpodbijana ureditev ni v neskladju z 38. členom Ustave. Osebni podatki letalskih potnikov iz 31. točke 125. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije sicer sami po sebi niso bili dovolj jasno in pomensko določljivi. Vendar pa je Sodišče Evropske Unije, s tem, ko je z razlago zamejilo osebne podatke iz Direktive (EU) 2016/681 zamejilo, je zamejilo tudi pomen osebnih podatkov iz izpodbijanega zakona, ki prenaša obveznosti iz omenjene direktive. S to naknadno razlago Sodišča Evropske Unije je bilo tako zadoščeno zahtevi iz 38. člena Ustave, da morajo biti osebni podatki v zakonu določno opredeljeni.