Katalog IJZ

1. Temeljni podatki o katalogu

Naziv organa, ki je katalog izdal Ustavno sodišče Republike Slovenije
Odgovorna
oseba
Dr. Sebastian Nerad, Generalni sekretar Ustavnega sodišča Republike Slovenije
Datum prve objave kataloga 9. 12. 2004
Datum zadnje spremembe 12. 2. 2024
Katalog je dostopen na spletnem naslovu: https://www.us-rs.si
Druge oblike kataloga Tiskana oblika kataloga je dostopna v glavni
pisarni Ustavnega sodišča v času uradnih ur.

V tem katalogu uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za moške in ženske.

2. Splošni podatki o Ustavnem sodišču Republike Slovenije in informacijah javnega značaja, s katerimi razpolaga

2.1. Delovno področje organa

Večino pristojnosti Ustavnega sodišča izrecno določa že Ustava, dopušča pa, da se določijo tudi z zakonom.

Pristojnosti, določene z Ustavo

Po določbah Ustave Ustavno sodišče odloča:

  • o skladnosti zakonov  z Ustavo;
  • o skladnosti zakonov in drugih predpisov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in s splošnimi načeli mednarodnega prava;
  • o skladnosti podzakonskih predpisov z Ustavo in z zakoni;
  • o skladnosti predpisov lokalnih skupnosti z Ustavo in z zakoni;
  • o skladnosti splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, z Ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi;
  • o ustavnih pritožbah zaradi kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin s posamičnimi akti;
  • o sporih glede pristojnosti med državo in lokalnimi skupnostmi, in med samimi lokalnimi skupnostmi;
  • o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi;
  • o sporih o pristojnostih med Državnim zborom, predsednikom republike in Vlado;
  • o protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank;
  • o pritožbah proti odločitvam Državnega zbora o potrditvi poslanskih mandatov;
  • o obtožbi zoper Predsednika republike, predsednika Vlade in ministre;
  • o skladnosti mednarodne pogodbe z Ustavo v postopku njene ratifikacije.

Pristojnosti, določene z zakonom

Z zakonom je določena pristojnost Ustavnega sodišča, da:

  • odloča o pritožbah zoper odločitev Državnega zbora o izvolitvi poslancev Republike Slovenije v evropski parlament;
  • odloča o pritožbah zoper odločitev Državnega sveta, da se mandat njegovim članom ne potrdi;
  • odloča o utemeljenosti odločitve Državnega zbora, da ne razpiše referenduma o spremembi ustave;
  • odloča o zahtevi Državnega zbora glede ocene ustavnosti posledic, ki bi nastale z odložitvijo uveljavitve zakona ali zaradi zavrnitve zakona;
  • odloča o zahtevi občinskega sveta za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti zahteve za razpis referenduma;
  • presoja ustavnost sklepa Državnega zbora o razpustitvi občinskega sveta oziroma o razrešitvi župana.

Ustavnosodna presoja predpisov – pooblastila Ustavnega sodišča

Protiustavne zakone Ustavno sodišče v celoti ali delno razveljavi, protiustavne oziroma protizakonite podzakonske predpise in splošne akte za izvrševanje javnih pooblastil Ustavno sodišče razveljavi ali odpravi (z učinkom ex tunc). Če je predpis protiustaven oziroma nezakonit zato, ker določenega vprašanja, ki bi ga moral urediti, ne ureja ali pa ureja na način, ki ne omogoča razveljavitve oziroma odprave, izda Ustavno sodišče ugotovitveno odločbo in določi zakonodajalcu oziroma organu, ki je izdal protiustaven oziroma nezakonit predpis rok za odpravo protiustavnosti oziroma nezakonitosti. Ustavno sodišče lahko do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijanih predpisov. Če Ustavno sodišče zadrži izvrševanje izpodbijanih predpisov, lahko hkrati določi, na kakšen način se odločitev izvrši.

Postopek odločanja (pobude)

(1) Vložene pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov ali splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, najprej preizkusi z razporedom dela določeni sodnik, ki zbere podatke, potrebne za odločitev, ali naj Ustavno sodišče začne postopek.

(2) Če za obravnavo pobude niso izpolnjene procesne predpostavke (pristojnost, pravni interes, pravočasnost, pooblastilo za postopek pred Ustavnim sodiščem, predpisane bistvene sestavine pobude in predložitev listin za utemeljitev pravnega interesa), Ustavno sodišče pobudo zavrže.

(3) Če je pobuda očitno neutemeljena ali če od odločitve ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, Ustavno sodišče pobudo zavrne.

(4) Če Ustavno sodišče pobudo sprejme, se začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti.

(5) Če izpodbijani predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil ne velja več oziroma je v izpodbijanem delu prenehal veljati ali je bil spremenjen ali dopolnjen, Ustavno sodišče odloči o njegovi ustavnosti oziroma zakonitosti, če niso bile odpravljene posledice njegove neustavnosti oziroma nezakonitosti.

Ustavne pritožbe – pooblastila Ustavnega sodišča

Ustavno sodišče ustavno pritožbo sprejme v obravnavo, če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki je imela hujše posledice za pritožnika, ali če gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve. Ustavna pritožba zoper posamične akte, izdane v sporih majhne vrednosti, v sporih zaradi motenja posesti, v zadevah prekrškov, in zoper odločitev o stroških postopka praviloma ni dovoljena. Ustavno sodišče lahko v postopku odločanja o ustavni pritožbi posamičen akt odpravi oziroma razveljavi in vrne zadevo pristojnemu sodišču oziroma drugemu organu v novo odločanje. Če so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji, lahko tudi samo odloči o sporni pravici oziroma svoboščini. Pri odločanju o ustavni pritožbi lahko Ustavno sodišče presodi tudi ustavnost oziroma zakonitost predpisa oziroma splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil.

Postopek odločanja (ustavne pritožbe)

(1) Vložene ustavne pritožbe preizkusi najprej z razporedom dela določeni sodnik.

(2) O zavrženju, nesprejemu ali sprejemu ustavne pritožbe v obravnavo odloča senat treh sodnikov, določen z razporedom dela. Če senat ni soglasen, o tem odločajo tudi drugi sodniki, ki niso člani senata.

(3) Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrže: če ne gre za posamičen akt, s katerim bi bilo odločeno o pritožnikovi pravici, obveznosti ali o pravni koristi; če pritožnik nima pravnega interesa za odločitev o ustavni pritožbi; če ustavna pritožba ni dovoljena, če je prepozna ali če niso izčrpana vsa pravna sredstva; če je ustavno pritožbo vložila neupravičena oseba; če je ustavna pritožba pomanjkljiva, ker ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov ali listin in je pritožnik ne dopolni v skladu s pozivom Ustavnega sodišča oziroma je tako nepopolna, da je Ustavno sodišče ne more preizkusiti.

(4) Če senat ne odloči drugače, vsebuje obrazložitev sklepa o zavrženju ali o nesprejemu ustavne pritožbe samo navedbo razloga odločitve in sestavo senata Ustavnega sodišča.

(5) Če je ustavna pritožba sprejeta v obravnavo, o njej odloči Ustavno sodišče v polni sestavi. Če je Ustavno sodišče že odločilo o enakem ustavnopravnem primeru tako, da je pritožniku ugodilo, izda odločbo, s katero ugodi ustavni pritožbi, senat.

Način sprejemanja odločitev

Ustavno sodišče obravnava zadeve iz svoje pristojnosti na nejavni seji ali na javni obravnavi, ki jo razpiše predsednik Ustavnega sodišča, če sam tako odloči ali če to zahtevajo trije sodniki. Po končanem obravnavanju Ustavno sodišče odloči na nejavni seji z večino glasov vseh sodnikov. Sodnik, ki ne soglaša z večinsko odločitvijo ali obrazložitvijo odločbe, lahko da odklonilno ali pritrdilno ločeno mnenje.

O tem, ali so za obravnavo ustavne pritožbe izpolnjene predpostavke, in o tem, ali bo ustavno pritožbo sprejelo v obravnavo, odloči Ustavno sodišče v senatu treh sodnikov.

Zoper odločbe in sklepe, izdane v zadevah iz pristojnosti Ustavnega sodišča, ni dovoljena pritožba.

2.2. Organizacija Ustavnega sodišča

2. 2. 1.  Notranja organizacija Ustavnega sodišča

1. Ustavno sodišče ima predsednika, ki ga izvolijo ustavni sodniki izmed sebe s tajnim glasovanjem za dobo treh let. V odsotnosti ga nadomešča podpredsednik, ki se izvoli na enak način.

Predsednik Ustavnega sodišča predstavlja Ustavno sodišče. V zadevah zunaj sodnega postopka predstavlja Ustavno sodišče v mejah svoje pristojnosti ali v mejah pooblastila predsednika tudi generalni sekretar Ustavnega sodišča.

2. Ustavno sodišče odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na sejah, na katerih je poleg predsednika in sodnikov prisoten še generalni sekretar Ustavnega sodišča. Pri posamezni točki dnevnega reda je na seji prisoten tudi tisti svetovalec Ustavnega sodišča, ki mu je zadeva dodeljena v delo. Seje Ustavnega sodišča vodi predsednik Ustavnega sodišča. Določijo se praviloma za čas pomladanskega in za čas jesenskega zasedanja z razporedom dela. Pomladansko zasedanje traja med 10. januarjem in 15. julijem, jesensko zasedanje traja med 10. septembrom in 20. decembrom.

Zadeve iz pristojnosti Ustavnega sodišča se dodeljujejo ustavnim sodnikom praviloma  po abecednem vrstnem redu začetnic njihovih priimkov. Zadeve ustavnih pritožb se dodeljujejo ustavnim sodnikom glede na njihov razpored v senatih praviloma po abecednem redu začetnic priimkov članov senata.

Svetovalcem Ustavnega sodišča, ki jih imenuje Ustavno sodišče izmed pravnih strokovnjakov, dodeljuje zadeve v delo generalni sekretar Ustavnega sodišča.

3. O vprašanjih, povezanih s svojo organizacijo in delom, odloča Ustavno sodišče na upravnih sejah.

4. Za preizkus ustavnih pritožb ima Ustavno sodišče tri tričlanske senate, in sicer:
– senat za preizkus ustavnih pritožb s področja kazenskopravnih zadev (kazenski senat),
– senat za preizkus ustavnih pritožb s področja civilnopravnih zadev (civilni senat),
– senat za preizkus ustavnih pritožb s področja upravnopravnih zadev (upravni senat).

Delitev dela med senati določi Ustavno sodišče z razporedom dela. Po veljavnem razporedu senat za preizkus ustavnih pritožb s področja kazenskopravnih zadev obravnava ustavne pritožbe zoper posamične pravne akte, izdane v kazenskih postopkih, postopkih o gospodarskih prestopkih in postopkih o prekrških ter ustavne pritožbe zoper posamične akte, izdane v upravnem sporu in upravnih postopkih po določbah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Senat za preizkus ustavnih pritožb s področja civilnopravnih zadev obravnava ustavne pritožbe zoper posamične pravne akte, izdane v pravdnih in izvršilnih postopkih ter v postopkih gospodarskih sporov, ter ustavne pritožbe zoper posamične pravne akte, izdane v nepravdnih in zapuščinskih postopkih, in zoper posamične pravne akte, izdane v postopkih zaradi motenja posesti. Senat za preizkus ustavnih pritožb s področja upravnopravnih zadev obravnava ustavne pritožbe zoper posamične pravne akte, izdane v postopkih, za katere je določena pristojnost po določbah Zakona o upravnem sporu, ustavne pritožbe zoper posamične pravne akte, izdane v postopkih delovnih in socialnih sporov. Predsednika senata in člane senata določi Ustavno sodišče z razporedom dela.

5. Ustavno sodišče ima Komisijo za redakcijo, ki pripravlja končna besedila odločb in sklepov Ustavnega sodišča, ki jih to sprejme na plenarni seji.

6. Na Študijski komisiji Ustavnega sodišča sodniki skupaj s svetovalci Ustavnega sodišča obravnavajo posamezna vprašanja v zvezi s postopkom pred Ustavnim sodiščem. Študijska komisija pripravi predloge načelnih stališč o njih.

7. Komisija za gospodarska in organizacijska vprašanja pripravlja predloge odločitev za upravno sejo s področij notranje organizacije, materialnega poslovanja, osebnih prejemkov in povračil, finančnega načrta in njegovega izvrševanja; komisija odloča o posameznih vprašanjih Ustavnega sodišča, kadar tako določajo splošni akti ali na podlagi pooblastila upravne seje.

8. Personalna komisija odloča o zadevah zaposlovanja, napredovanja in imenovanj v skladu s pravili, ki jih določajo splošni akti Ustavnega sodišča.

9. Komisija za pritožbe: njeni senati v skladu s splošnim aktom odločajo o pritožbah zoper odločitve o pravicah in obveznostih zaposlenih v sekretariatu Ustavnega sodišča, ki imajo status javnih uslužbencev, ter o pritožbah kandidatov zoper odločitve v postopkih javnih natečajev za zasedbo uradniških delovnih mest.

10. Uredniški odbor zbirke odločb in sklepov Ustavnega sodišča ureja Zbirko, v kateri se objavljajo pomembnejše odločitve Ustavnega sodišča.

2. 2. 2. Razpored dela Ustavnega sodišča

(1) Razpored sej ter razpored dela ustavnih sodnikov in svetovalcev Ustavnega sodišča določi Ustavno sodišče z razporedom dela, ki ga sprejme na upravni seji.

(2) Seje Ustavnega sodišča se praviloma določijo za čas pomladanskega zasedanja med 10. januarjem in 15. julijem, za čas jesenskega zasedanja pa med 10. septembrom in 20. decembrom.

(3) V obdobjih iz prejšnjega odstavka se praviloma določijo tudi seje senatov.

(4) Razpored dela se objavi na oglasni deski, razpored sej, način dodeljevanja zadev ustavnim sodnikom, delitev dela med senati Ustavnega sodišča in njihovo sestavo pa tudi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani Ustavnega sodišča.

Veljavni razpored dela Ustavnega sodišča je v tiskani obliki na voljo v glavni pisarni, na spletni strani pa na naslovu https://www.us-rs.si/novice/?ct=123.

2.2.3. Sekretariat Ustavnega sodišča

1. Za opravljanje strokovnih, sodno upravnih, finančnih in administrativno-tehničnih del ima Ustavno sodišče Sekretariat, ki ga sestavljajo naslednje organizacijske enote:
– Strokovna služba,
– Služba za analize in mednarodno sodelovanje,
– Služba za dokumentacijo in informatiko,
– Glavna pisarna in
– Služba za splošne in finančne zadeve.

2. Generalni sekretar Ustavnega sodišča vodi delovanje vseh služb Sekretariata. Je predstojnik Ustavnega sodišča kot neposrednega uporabnika proračuna ter ima v razmerju do zaposlenih v sekretariatu položaj predstojnika državnega organa. V odsotnosti generalnega sekretarja nadomešča namestnik generalnega sekretarja.

3. Strokovno službo sestavljajo svetovalci Ustavnega sodišča, ki pripravljajo poročila ter osnutke odločb in sklepov v zadevah iz pristojnosti Ustavnega sodišča. Svetovalci Ustavnega sodišča so lahko univerzitetni diplomirani pravniki z opravljenim pravniškim državnim izpitom oziroma magisterijem pravnih znanosti. Delo svetovalcev lahko opravljajo tudi sodniki, dodeljeni na delo na Ustavno sodišče. Delo svetovalcev Ustavnega sodišča na posameznih pravnih področjih vodijo namestnik in pomočniki generalnega sekretarja Ustavnega sodišča, ki hkrati opravljajo delo svetovalca v zahtevnejših zadevah. V strokovni službi se opravljajo tudi pravniške strokovne naloge s področja sodne uprave, ki so v pristojnosti generalnega sekretarja ter strokovne in druge naloge, ki so neposredno povezane z opravljanjem funkcije predsednika.

4. Služba za analize in mednarodno sodelovanje zbira podatke in informacije pravne narave, potrebne za delo strokovne službe, pripravlja pravne podlage za ustavnosodno evidenco, prevaja odločitve Ustavnega sodišča v angleški jezik in opravlja naloge s področja mednarodnega sodelovanja. Službo vodi predstojnik službe.

5. Služba za dokumentacijo in informatiko zagotavlja informacijsko podporo delu, skrbi za računalniško podprto poslovanje, vodi ustavnosodno evidenco in opravlja knjižnično dejavnost za potrebe Ustavnega sodišča. Službo vodi predstojnik službe.

6. Glavna pisarna sprejema vloge, odpravlja odločbe in sklepe ter druga pisanja Ustavnega sodišča, vodi vpisnike in druge evidence, skrbi za razdeljevanje gradiv za seje Ustavnega sodišča in senatov, skrbi za objavo odločb in sklepov ter za arhiviranje gradiv. Vodi jo vodja glavne pisarne.

7. Služba za splošne in finančne zadeve opravlja finančno-računovodska, splošna pravna in kadrovska dela, protokolarna, administrativno-tehnična ter druga spremljajoča dela. Službo vodi direktor službe. V odsotnosti ga nadomešča pomočnik direktorja službe.

2. 2. 4. Organigram Ustavnega sodišča

2. 2. 5. Namestnik in pomočniki generalnega sekretarja, predstojniki in vodje služb Ustavnega sodišča

mag. Tjaša Šorli, namestnica generalnega sekretarja
Nataša Stele, pomočnica generalnega sekretarja
Suzana Stres, pomočnica generalnega sekretarja
mag. Zana Krušič – Matè, pomočnica generalnega sekretarja za sodno upravo
mag. Katarina Ratoša, vodja kabineta predsednika
Ivan Biščak, direktor službe za splošne in finančne zadeve
Nataša Lebar, vodja glavne pisarne
Vesna Božič Štajnpihler, predstojnica službe za analize in mednarodno sodelovanje
mag. Miloš Torbič Grlj, predstojnik službe za dokumentacijo in informatiko

2.3. Uradne osebe, pristojne za posredovanje informacij

Ime in priimek delovno mesto telefon pristojnost e-pošta
         
Dr. Sebastian Nerad generalni sekretar 01/477 64 14 info@us-rs.si
Mag. Katarina Ratoša vodja kabineta predsednika 01/477 64 68 pristojna za komunikacijo z različnimi skupinami zainteresirane javnosti in za komunikacijo z novinarji v sodelovanju z generalnim sekretarjem katarina.ratosa@us-rs.si
Mag. Zana Krušič Matè pomočnica generalnega sekretarja za sodno upravo 01/477 64 41 pristojna za posredovanje informacij javnega značaja oziroma za odločanje o morebitni zavrnitvi zahteve za dostop do informacije javnega značaja zana.krusic-mate@us-rs.si
Romana
Novak
vodja ustavnosodne evidence 01/477 64 69 pristojna za informacije o izdanih odločbah in sklepih Ustavnega sodišča romana.novak@us-rs.si
Nataša Lebar vodja glavne pisarne 01/477 64 72 pristojna za informacije o izpodbijanih določbah predpisov, o katerih Ustavno sodišče še ni odločilo natasa.lebar@us-rs.si
 

 

3. Besedila Ustave, zakonov in podzakonskih aktov z delovnega področja Ustavnega sodišča

3.1. Besedilo Ustave

Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13, 75/16 in 92/21)
https://www.us-rs.si/pravna-podlaga/ustava/

3.2. Besedilo zakonov in podzakonskih predpisov, ki urejajo delo in poslovanje Ustavnega sodišče

a. Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21)
https://www.us-rs.si/o-sodiscu/pravna-podlaga/zakon-o-ustavnem-sodiscu/

b. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13 in 52/20), 5.č in 21. člen
https://www.us-rs.si/o-sodiscu/pravna-podlaga/zakon-o-referendumu-in-ljudski-iniciativi/

c. Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 30/18), 47.a in 90.c člen
https://www.us-rs.si/o-sodiscu/pravna-podlaga/zakon-o-lokalni-samoupravi/

č. Zakon o volitvah poslancev iz Republike Slovenije v evropski parlament (Uradni list RS, št. 40/04  – uradno prečiščeno besedilo, 109/09, 9/14 in 59/17), 23. člen
https://www.us-rs.si/o-sodiscu/pravna-podlaga/zakon-o-volitvah-poslancev-iz-republike-slovenije/

d. Zakon o varstvu pred diskriminacijo (Uradni list RS, št. 33/16), 38. člen
https://www.us-rs.si/o-sodiscu/pravna-podlaga/zakoni/zakon-o-varstvu-pred-diskriminacijo-zvard/

e. Poslovnik Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20)
https://www.us-rs.si/o-sodiscu/pravna-podlaga/poslovnik-ustavnega-sodisca/

f. Pravilnik o notranji organizaciji in pisarniškem poslovanju Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03, 56/11 in 142/22)
https://www.us-rs.si/o-sodiscu/pravna-podlaga/pravilnik/

Besedila Ustave, zakonov in podzakonskih aktov, ki so navedena pod točkami od 3.1. do 3.2., so v tiskani obliki na voljo v glavni pisarni.

4. Sestavine vlog, s katerimi se sproži postopek pred Ustavnim sodiščem

I. Pogoji za vložitev pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil

Kdor želi pri Ustavnem sodišču vložiti pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, lahko to stori pod pogoji, ki jih določa Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS).

Po prvem odstavku 24. člena tega zakona lahko da pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, kdor izkaže pravni interes. Ta pa je po drugem odstavku tega člena podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, se pobuda lahko vloži v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Vsebina pobude je določena v prvem in drugem odstavku 24.b člena ZUstS in z II. točko Priloge Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20 – v nadaljevanju Poslovnik).

Pobuda se lahko vloži tudi na obrazcu za vložitev pobude, ki ga je na podlagi tretjega odstavka 34. člena Poslovnika, določilo Ustavno sodišče. Obrazec je objavljen na naši spletni strani, v tiskani obliki pa je dostopen v času uradnih ur tudi v glavni pisarni.

Ustavno sodišče lahko po drugem odstavku 38.a člena ZUstS odloči, da se v odločbi ali sklepu ne navedejo osebni podatki udeleženca v postopku ali osebni podatki drugega posameznika. Predlog predlagatelja ali pobudnika o prikritju identitete mora biti vložen hkrati s pobudo.

Ustavno sodišče lahko po 34.a členu ZUstS kaznuje udeleženca v postopku ali njegovega pooblaščenca, za zlorabo pravice, ki jo ima po zakonu, pooblaščenca udeleženca v postopku, ki je odvetnik, pa lahko kaznuje z denarno kaznijo, če vloga ne vsebuje bistvenih sestavin, ki so določene z zakonom.

Če udeleženca v postopku pred Ustavnim sodiščem zastopa pooblaščenec, mora na podlagi prvega odstavka 24.a člena ZUstS predložiti pooblastilo, ki je dano posebej za postopek pred Ustavnim sodiščem. Pooblaščenec, ki ni odvetnik, mora imeti po drugem odstavku tega člena posebno pooblastilo za prenos pooblastila za zastopanje v postopku pred Ustavnim sodiščem na drugo osebo.

Po 11. členu Ustave Republike Slovenije je v Sloveniji uradni jezik slovenščina, zato je treba tudi pri Ustavnem sodišču vloge podajati v slovenskem jeziku. Vloga, ki ni vložena v slovenskem jeziku, je nerazumljiva (6. člen ZUstS v zvezi z drugim odstavkom 104. člena in 108. členom Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in nasl.). Tujec, ki mu je vzeta prostost, ima pravico podajati sodišču vloge tudi v svojem jeziku (6. člen ZUstS v zvezi s tretjim odstavkom 7. člena Zakona o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo in nasl.).

Pobuda se lahko vloži osebno v glavni pisarni Ustavnega sodišča v času uradnih ur, pošlje po pošti, ali z uporabo komunikacijske in druge tehnologije.

Posebej opozarjamo, da se v skladu z drugim odstavkom 35. člena Poslovnika vloge, ki so vložene v elektronski obliki, pa niso opremljene z varnim elektronskim podpisom overjenim s kvalificiranim potrdilom, ne štejejo za vloge, ki jih Ustavno sodišče prejme v okviru uradnega poslovanja, in zato nanje ni dolžno odgovoriti.

II. Pogoji za vložitev ustavne pritožbe

Kdor želi pri Ustavnem sodišču vložiti ustavno pritožbo zaradi kršitev človekovih pravic s posamičnim aktom (s sodno odločbo), lahko to stori pod pogoji, ki jih določa Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) v členih od 50 do 53.

Po prvem odstavku 50. člena navedenega zakona se lahko ustavna pritožba vloži zaradi kršitve človekove pravice ali temeljne svoboščine zoper posamični akt, s katerim je državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe. Vendar je to mogoče šele, ko so bila v zadevi izčrpana vsa pravna sredstva (prvi odstavek 51. člena ZUstS). Vložiti jo je treba v roku 60 dni od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba (prvi odstavek 52. člena ZUstS).

Ustavna pritožba ni dovoljena, če ne gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika (prvi odstavek 55.a člena ZUstS). Po drugem odstavku istega člena se šteje, da ne gre za kršitev človekovih pravic ali svoboščin, ki bi imela hujše posledice za pritožnika, kadar gre za posamične akte, izdane v sporih majhne vrednosti, v sporih zaradi motenja posesti, v zadevah prekrškov ali če se izpodbija le odločitev o stroških postopka. Ustavno sodišče pa lahko v posebno utemeljenih primerih izjemoma odloča tudi o ustavnih pritožbah, ki praviloma niso dovoljene, če gre za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki presega pomen konkretne zadeve (tretji odstavek istega člena ZUstS).

Ustavna pritožba mora vsebovati navedbe in priloge, ki so določene v 53. členu ZUstS in s III. točko Priloge Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20 – nadaljevanju Poslovnik).

Ustavna pritožba se lahko vloži tudi na obrazcu za vložitev ustavne pritožbe, ki ga je določilo Ustavno sodišče. Obrazec je objavljen na naši spletni strani, v tiskani obliki pa je dostopen v času uradnih ur tudi v glavni pisarni.

Ustavno sodišče lahko po 34.a členu ZUstS kaznuje udeleženca v postopku ali njegovega pooblaščenca, za zlorabo pravice, ki jo ima po zakonu, pooblaščenca udeleženca v postopku, ki je odvetnik, pa lahko kaznuje z denarno kaznijo, če vloga ne vsebuje bistvenih sestavin, ki so določene z zakonom.

Po 11. členu Ustave Republike Slovenije je v Sloveniji uradni jezik slovenščina, zato je treba tudi pri Ustavnemu sodišču vloge podajati v slovenskem jeziku. Vloga, ki ni vložena v slovenskem jeziku, je nerazumljiva (6. člen ZUstS v zvezi z drugim odstavkom 104. člena in 108. členom Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo in nasl.). Tujec, ki mu je vzeta prostost, ima pravico podajati sodišču vloge tudi v svojem jeziku (6. člen ZUstS v zvezi s tretjim odstavkom 7. člena Zakona o kazenskem postopku, Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo in nasl.).

Ustavna pritožba se lahko vloži osebno v glavni pisarni Ustavnega sodišča v času uradnih ur, pošlje po pošti ali z uporabo komunikacijske in druge tehnologije.

Posebej opozarjamo, da se v skladu z drugim odstavkom 35. člena Poslovnika vloge, ki so vložene v elektronski obliki, pa niso opremljene z varnim elektronskim podpisom overjenim s kvalificiranim potrdilom, ne štejejo za vloge, ki jih Ustavno sodišče prejme v okviru uradnega poslovanja, in zato nanje ni dolžno odgovoriti.

5. Pravica vpogleda v spis Ustavnega sodišča in podatki o stanju postopka v posamezni zadevi

Pravico vpogleda v spis ureja Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) v 4. členu. Podrobneje jo ureja Poslovnik Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v 24. in 25. členu.

Udeleženci v postopku pred Ustavnim sodiščem imajo pravico vpogleda v spis ves čas, ko teče postopek. Druge osebe imajo to pravico le, če jim to dovoli predsednik Ustavnega sodišča. Druge osebe morajo izkazati pravni interes za vpogled. Zoper odklonitev vpogleda v spis je v roku 3 dni od vročitve sklepa dovoljen ugovor. O ugovoru odloči Ustavno sodišče. Ker velja za pravico vpogleda v spis ureditev iz ZUstS in ne iz Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in nasl.), se za izdajanje fotokopij listin iz spisa stroški zaračunajo na podlagi stroškovnika, ki ga je določilo Ustavno sodišče. Objavljen je na spletni strani na naslovu https://www.us-rs.si/stroskovnik/, v tiskani obliki pa je na razpolago v glavni pisarni Ustavnega sodišča.

Udeleženec v postopku lahko pisno zaprosi za podatke o stanju postopka v posamezni zadevi. Podatke daje sodnik poročevalec. Drugim osebam daje podatke o stanju postopka v posamezni zadevi na podlagi pisnega zaprosila generalni sekretar. Če je pisno zaprosilo poslano po elektronski pošti, mora biti podpisano z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom.

Vpogled v stanje postopka v posamezni zadevi je možen tudi na spletni strani Ustavnega sodišča, z vpisom opravilne številke zadeve, ki jo pobudniku, predlagatelju ali pritožniku po vložitvi vloge v zadevah iz pristojnosti Ustavnega sodišča sporoči glavna pisarna. Zaradi varstva osebnih podatkov je prek spleta mogoče vpogledati samo v nekatere podatke o stanju zadeve.

6. Odločitve Ustavnega sodišča

Odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije se objavljajo na naslednjih mestih:

1. Odločbe Ustavnega sodišča, izdane v zadevah za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov, se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije ter v uradnem glasilu, v katerem je bil objavljen predpis.

2. Odločbe in mnenja Ustavnega sodišča, izdani v drugih zadevah iz pristojnosti Ustavnega sodišča, se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije, razen če Ustavno sodišče za odločbe, izdane v zadevah ustavnih pritožb in sporov glede pristojnosti, ne sklene drugače.

3. Sklepi, sprejeti na plenarni seji v zadevah iz pristojnosti Ustavnega sodišča, se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije, če tako sklene Ustavno sodišče, sklepi senatov pa, če tako sklene senat.

4. Odločbe in mnenja Ustavnega sodišča, se objavijo v Zbirki odločb in sklepov Ustavnega sodišča, če Ustavno sodišče ne sklene drugače.

5. Sklepi se objavijo v Zbirki odločb in sklepov Ustavnega sodišča, če je sklenjeno, da se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije, sicer pa le, če tako sklene Ustavno sodišče ali v zadevah ustavnih pritožb senat Ustavnega sodišča.

6. Na spletnih straneh Ustavnega sodišča so objavljene vse odločitve (odločbe in sklepi, ki so obrazloženi), izdani v zadevah iz pristojnosti Ustavnega sodišča, od leta 1991 naprej. Za dostop do iskalnika kliknite tukaj. Odločitve na spletnih straneh so predstavljene in obdelane z dodatnimi informacijami.
Vse obrazložene odločitve (odločbe in sklepi), izdane v zadevah iz pristojnosti Ustavnega sodišča, se objavljajo tudi v podatkovni zbirki IUS info.

7. Vsakdo lahko v času uradnih ur v prostorih knjižnice Ustavnega sodišča vpogleda v Uradni list Republike Slovenije, Zbirko odločb in sklepov ter v računalniško podprto bazo Ustavnega sodišča, ki zajema vse izdane odločbe in sklepe Ustavnega sodišča.

7. Nerešene zadeve v postopku

Na spletnih straneh je na naslovu https://www.us-rs.si/neresene-zadeve/ objavljen seznam pobud in zahtev za oceno ustavnosti, ki so še v postopku na Ustavnem sodišču. Na istem mestu je mogoč tudi vpogled v seznam zahtev za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona ali dela zakona, ki jih je na podlagi drugega odstavka 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – ZUstS), začelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Seznama se dopolnjujeta dnevno. Seznama je mogoče dobiti v tiskani obliki v glavni pisarni Ustavnega sodišča.

8. Letna poročila

Letna poročila so na voljo na spletnih straneh Ustavnega sodišča, v tiskani obliki pa v glavni pisarni Ustavnega sodišča.

Letno poročilo za leto 2022
RSUS_LetnoPorocilo_2022_SI.pdf)

Letno poročilo za leto 2021

RSUS_LetnoPorocilo_2021_SI.pdf)

Letno poročilo za leto 2020
RSUS_LetnoPorocilo_2020_SI.pdf 

Letno poročilo za leto 2019
https://www.us-rs.si/media/usrs_letnoporocilo_2019.pdf

Letno poročilo za leto 2018
https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/02/rsus_letnoporocilo_2018_web.pdf

Letno poročilo za leto 2017
https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/02/rsus_letnoporocilo_2017_web.pdf

Letno poročilo za leto 2016
https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/02/rsus_letnoporocilo_2016__splet.pdf

Letno poročilo za leto 2015
https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/02/rsus.letno_.porocilo.2015.1.in_.2.del_.pdf

Letno poročilo za leto 2014
https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/02/rsus_porocilo_o_delu_2014.pdf

Letno poročilo za leto 2013
https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/02/rsus_porocilo_o_delu_2013_web.pdf

Letno poročilo za leto 2012
https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/02/rsus_porocilo_o_delu_2012_web.pdf

Letno poročilo za leto 2011
https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/02/letno.porocilo.za_.leto_.2011.pdf

Letno poročilo za leto 2010
https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/02/usrs_predstavitev_dela_2010_web.pdf

Letno poročilo za leto 2009
https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/02/porocilo.o.delu_.us_.za_.leto_.2009.pdf

Letno poročilo za leto 2008
https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/02/letno.porocilo.za_.leto_.2008.pdf

Letno poročilo za leto 2007
https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/02/letno.porocilo.2007.pdf

Letno poročilo za leto 2006
https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/02/letno.porocilo.2006.pdf

Letno poročilo za leto 2005
https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/02/letnoporocilo2005.pdf

Letno poročilo za leto 2004
https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/02/us-rs_letno_porocilo_2004.pdf

Letno poročilo za leto 2003
https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/02/letno_porocilo_2003.pdf

Letno poročilo za leto 2002
https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/04/porocilo2002.pdf

Letno poročilo za leto 2001
https://www.us-rs.si/media/letno%20porocilo%20o%20delu%20us.pdf

Letno poročilo za leto 2000
https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/04/porocilo2000.pdf

9. Javni natečaji in javni razpisi

Javni natečaji za zasedbo uradniških delovnih mest se objavljajo v Uradnem listu Republike Slovenije in pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Besedilo javnih natečajev se objavi tudi na spletni strani Ustavnega sodišča https://www.us-rs.si/novice/?ct=115&years=, v tiskani obliki pa je na voljo v glavni pisarni Ustavnega sodišča.

Javni natečaj se izvaja v skladu s Pravilnikom o postopku javnega natečaja in merilih presoje izpolnjevanja natečajnih pogojev št. Su-186/06-3 z dne 13. 11. 2006 in Pravilnikom o dopolnitvi Pravilnika o postopku javnega natečaja in merilih presoje izpolnjevanja natečajnih pogojev št. Su-V-25/08-7 z dne 30. 6. 2008 ter Pravilnikom o dopolnitvah Pravilnika o postopku javnega natečaja in merilih presoje izpolnjevanja natečajnih pogojev št. Su-V-25/08-18 z dne 19. 12. 2022.

Javni razpisi za javna naročila se objavljajo na način, določen z zakonom, ki ureja javno naročanje, in na spletni strani Ustavnega sodišča  https://www.us-rs.si/novice/?ct=116&years=, v tiskani obliki so na voljo v glavni pisarni Ustavnega sodišča.

10. Seznam javnih evidenc, ki jih upravlja Ustavno sodišče

Ustavno sodišče ne upravlja javnih evidenc.

11. Seznam drugih informatiziranih zbirk podatkov

Ustavno sodišče upravlja naslednje informatizirane zbirke podatkov:

Odločitve Ustavnega sodišča
(za dostop do iskalnika kliknite tukaj)

Začasna zadržanja
(za dostop do iskalnika kliknite tukaj)

Nerešene zadeve (brez Up zadev)
(za dostop do iskalnika kliknite tukaj)

Zahteve Vrhovnega sodišča
(za dostop do iskalnika kliknite tukaj)

Stanje zadev
(za dostop do iskalnika kliknite tukaj)

Vpisnike (U, U-II, P, Up, Op, Ps, Mp, Rm, Su, R, R-I)

Metapodatkovni opisi informatiziranih zbirk podatkov so na voljo na naslovu: http://www.us-rs.si/media/metapodatkovni opis informatiziranih zbirk podatkov us.pdf

12. Opis načina dostopa do drugih informacij javnega značaja

Dostop prek spleta Katalog je dostopen na spletnem naslovu https://www.us-rs.si/katalog-ijz/
Fizični dostop Na sedežu Ustavnega sodišča Republike Slovenije, Beethovnova ulica 10, 1000 Ljubljana, vsak delovni dan v času uradnih ur glavne pisarne (od 8.30 do 12.00 ure in ob sredah od 10.00 do 15.00 ure).
Stroški posredovanja informacij Stroški posredovanja informacij so določeni z Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22), ki je dostopna na spletnem naslovu, https://www.us-rs.si/wp-content/uploads/2020/04/uredba.url_.24-2016.pdf v tiskani obliki pa je na voljo v glavni pisarni Ustavnega sodišča.

13. Seznam najpogosteje zahtevanih informacij javnega značaja

  1. Odločbe in sklepi Ustavnega sodišča Republike Slovenije
  2. Javni natečaji
  3. Dnevni redi sej
  4. Napadeni akti v postopku pred Ustavnim sodiščem