Pogosta vprašanja

Kako vam lahko pomagamo?

O sodišču

Ustavno sodišče je neodvisen in avtonomen državni organ, ki izvršuje ustavnosodno presojo – je najvišji organ sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi ter varuh ustavnosti in zakonitosti. Med njegove glavne pristojnosti sodijo ocena ustavnosti zakonov ter ocena ustavnosti in zakonitosti drugih predpisov in odločanje o ustavnih pritožbah, s katerimi se uveljavljajo kršitve človekovih pravic s posamičnimi akti državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil.

Sodnice in sodniki

Udeleženci v postopku lahko zahtevajo izločitev sodnice ali sodnika ob smiselni uporabi izločitvenih razlogov v postopkih pred sodišči. Zahtevo za izločitev lahko vložijo najpozneje do začetka javne obravnave, če ta ni razpisana, pa do začetka nejavne seje, na kateri se odloča o zadevi. Zahteva mora biti obrazložena.

Vložitev vloge

Če je vložena vloga v zadevi iz pristojnosti Ustavnega sodišča, glavna pisarna Ustavnega sodišča vložnika v nekaj dneh po njenem prejemu obvesti o tem, v kateri vpisnik je bila vloga vpisana in pod katero opravilno številko, kdo je sodnik poročevalec in o načinu dajanja obvestil o stanju postopka. Če vloge ni mogoče vpisati med zadeve iz pristojnosti Ustavnega sodišča, generalni sekretar Ustavnega sodišča pojasni vložniku, zakaj vloge ni bilo mogoče uvrstiti med navedene zadeve, in mu pojasni, pod kakšnimi pogoji je mogoče začeti postopek pred Ustavnim sodiščem.
Vloga se lahko vloži v elektronski obliki, če je opremljena z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Vloge, ki niso opremljene z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom, se ne štejejo za vloge, ki jih Ustavno sodišče prejme v okviru rednega poslovanja, in zato nanje ni dolžno odgovoriti.
Vloga se lahko vloži osebno v glavni pisarni Ustavnega sodišča v času uradnih ur. Vloga se lahko pošlje po pošti na naslov: Ustavno sodišče Republike Slovenije, Beethovnova ulica 10, p. p. 1713, 1001 Ljubljana. Opozarjamo: Če je vloga vezana na rok, se šteje dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto, za dan njene vložitve! Če vloga ni poslana s priporočeno pošiljko, se šteje, da je vložena, ko prispe na Ustavno sodišče. Vloga se lahko pošlje po faxu na številko: (01) 2510 451. Vloga v elektronski obliki se lahko pošlje na naslov info@us-rs.si. Vendar Ustavno sodišče tako vlogo obravnava le, če so izpolnjeni določeni pogoji. O pogojih vlaganja v elektronski obliki si lahko preberete v vprašanju “Ali lahko vložim vlogo v e-obliki?”
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, ni vezana na rok, razen kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika. Tedaj se pobuda lahko vloži v enem letu od uveljavitve predpisa oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Ustavno pritožbo je treba vložiti v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba.   Npr.: Če Vam je bila sodna odločba Vrhovnega sodišča vročena 15. 5., začne rok za vložitev ustavne pritožbe teči 16. 5. in se bo iztekel 60. dan. Če bo 60. dan sobota ali nedelja, državni praznik ali drug dela prost dan, ko Ustavno sodišče ne dela, potem se rok izteče prvi naslednji delovni dan.
Udeleženec v postopku pred Ustavnim sodiščem je tisti, ki vloži vlogo (npr. pobudnik, pritožnik), in nasprotni udeleženec – to je organ, ki je sprejel ali izdal izpodbijani akt; npr. če se s pobudo izpodbija zakon, je nasprotni udeleženec Državni zbor, če se izpodbija sodna odločba, je v postopku ustavne pritožbe nasprotni udeleženec druga stranka iz postopka, v katerem je bil izdan izpodbijani posamični akt.
Ustavna pritožba je pravno sredstvo, ki je namenjeno le uveljavljanju kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Z njo ni mogoče uveljavljati zgolj napačne uporabe materialnega ali procesnega prava ali napačno ugotovljenega dejanskega stanja v postopkih pred sodišči. Ustavna pritožba se praviloma lahko vloži le zoper sodno odločbo, s katero so izčrpana vsa (redna in izredna) pravna sredstva v Republiki Sloveniji, ki jih zakon daje stranki. Izjemoma je dovoljeno ustavno pritožbo vložiti pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev (ne pa tudi pred izčrpanjem pritožbe, ki je redno pravno sredstvo), če sta izpolnjena dva pogoja: 1) da je zatrjevana kršitev človekovih pravic očitna in 2) če bi z izvršitvijo posamičnega akta za pritožnika nastale nepopravljive posledice. Več o ustavni pritožbi: https://www.us-rs.si/vloge/pogoji/
Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti predpisa je pravno sredstvo, s katerim se v postopku pred Ustavnim sodiščem uveljavlja neskladnost zakona z Ustavo ali neskladnost podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, z Ustavo ali zakonom. Pobudo lahko da, kdor za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa izkaže pravni interes. Pravni interes je izkazan, če izpodbijane določbe neposredno posegajo v pobudnikove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj, za pobudnika ugodna odločitev Ustavnega sodišča pa mora izboljšati njegov pravni položaj. Več o pobudi https://www.us-rs.si/vloge/pogoji/ Več o tem, kdaj je lahko izkazan pravni interes https://www.us-rs.si/vloge/odlocitve-ustavnega-sodisca-v-zvezi-s-tem-5115/
Posameznik ali pravna oseba lahko s pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti predpisa izpodbija ustavnost zakona ali ustavnost oziroma zakonitost podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, če za to izkaže pravni interes. Posameznik ali pravna oseba lahko z ustavno pritožbo izpodbija sodno odločbo, če meni, da so mu bile s posamičnimi akti državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Posameznik ali pravna oseba lahko da pobudo za rešitev spora o pristojnosti med sodiščem in drugim državnim organom, če je stranka v postopku, zaradi katerega je prišlo do spora glede pristojnosti. Posameznik ali pravna oseba lahko da pobudo za oceno protiustavnosti aktov in delovanja političnih strank.

Postopek odločanja

Javna obravnava v zadevi se opravi, če tako odloči predsednik Ustavnega sodišča in v primerih, ko tako zahtevajo trije sodniki Ustavnega sodišča. Na javno obravnavo Ustavno sodišče vabi udeležence v postopku in druge osebe, za katere meni, da je potrebna njihova navzočnost na javni obravnavi. Odločitev Ustavno sodišče vselej sprejme na nejavni seji.
Udeležencem v postopku daje podatke o stanju postopka sodnik poročevalec na pisno zaprosilo udeleženca v postopku. Drugim osebam daje podatke o stanju postopka generalni sekretar.
Ni obvezno, da udeleženca v postopku pred Ustavnim sodiščem zastopa odvetnik, vendar je zaradi kvalitete zastopanja to priporočljivo. Če nimate sredstev za plačilo odvetnika, lahko tudi za vložitev pobude ali ustavne pritožbe zaprosite pri pristojnem sodišču za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
(1) Vložene ustavne pritožbe preizkusi najprej z razporedom dela določeni sodnik. (2) O zavrženju, nesprejemu ali sprejemu ustavne pritožbe v obravnavo odloča senat treh sodnikov, določen z razporedom dela. Če senat ni soglasen, o tem odločajo tudi drugi sodniki, ki niso člani senata. (3) Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrže: – če ne gre za posamičen akt, s katerim bi bilo odločeno o pritožnikovi pravici, obveznosti ali o pravni koristi; – če pritožnik nima pravnega interesa za odločitev o ustavni pritožbi; – če ustavna pritožba ni dovoljena, če je prepozna ali če niso izčrpana vsa pravna sredstva; – če je ustavno pritožbo vložila neupravičena oseba; – če je ustavna pritožba pomanjkljiva, ker ne vsebuje vseh zahtevanih podatkov ali listin in je pritožnik ne dopolni v skladu s pozivom Ustavnega sodišča oziroma je tako nepopolna, da je Ustavno sodišče ne more preizkusiti. Razen izjemoma, v posebno utemeljenih primerih, ustavna pritožba ni dovoljena: – zoper posamične akte, izdane v sporih majhne vrednosti po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek, oziroma v drugih sporih, če vrednost spornega predmeta za pritožnika ne presega zneska, ki je določen za opredelitev spora majhne vrednosti v zakonu, ki ureja pravdni postopek, – če se z ustavno pritožbo izpodbija le odločitev o stroških postopka, – zoper posamične akte, izdane v sporih zaradi motenja posesti, – zoper posamične akte, izdane v zadevah prekrškov. (4) Če senat ne odloči drugače, vsebuje obrazložitev sklepa o zavrženju ali o nesprejemu ustavne pritožbe samo navedbo razloga odločitve in sestavo senata Ustavnega sodišča. (5) Če je ustavna pritožba sprejeta v obravnavo, o njej odloči Ustavno sodišče v polni sestavi. Če je Ustavno sodišče že odločilo o enakem ustavnopravnem primeru tako, da je pritožniku ugodilo, izda odločbo, s katero ugodi ustavni pritožbi, senat Ustavnega sodišča.
(1) Vložene pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov ali splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, najprej preizkusi z razporedom dela določeni sodnik, ki zbere podatke, potrebne za odločitev, ali naj Ustavno sodišče začne postopek. (2) Če za obravnavo pobude niso izpolnjene procesne predpostavke (pristojnost, pravni interes, pravočasnost, pooblastilo za postopek pred Ustavnim sodiščem, predpisane bistvene sestavine pobude in predložitev listin za utemeljitev pravnega interesa), Ustavno sodišče pobudo zavrže. (3) Če pobudnik v določenem roku ne da zahtevanih podatkov, Ustavno sodišče postopek za preizkus pobude ustavi. (4) Če je pobuda očitno neutemeljena ali če od odločitve ni mogoče pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, Ustavno sodišče pobudo zavrne. (5) Če Ustavno sodišče pobudo sprejme, se začne postopek za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa. (6) Če izpodbijani predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, ne velja več oziroma je v izpodbijanem delu prenehal veljati ali je bil spremenjen ali dopolnjen, Ustavno sodišče odloči o njegovi ustavnosti oziroma zakonitosti le, če niso bile odpravljene posledice njegove neustavnosti oziroma nezakonitosti.

Odločbe in sklepi

Odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije se objavljajo na naslednjih mestih: 1. Odločbe Ustavnega sodišča, izdane v zadevah za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisov, se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije ter v uradnem glasilu, v katerem je bil objavljen predpis. 2. Odločbe in mnenja Ustavnega sodišča, izdani v drugih zadevah iz pristojnosti Ustavnega sodišča, se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije, razen če Ustavno sodišče za odločbe, izdane v zadevah ustavnih pritožb in sporov glede pristojnosti, ne sklene drugače. 3. Sklepi, sprejeti na plenarni seji v zadevah iz pristojnosti Ustavnega sodišča, se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije, če tako sklene Ustavno sodišče, sklepi senatov pa, če tako sklene senat Ustavnega sodišča. 4. Odločbe in mnenja Ustavnega sodišča, se objavijo v Zbirki odločb in sklepov Ustavnega sodišča, če Ustavno sodišče ne sklene drugače. 5. Sklepi se objavijo v Zbirki odločb in sklepov Ustavnega sodišča, če je sklenjeno, da se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije, sicer pa le, če tako sklene Ustavno sodišče ali v zadevah ustavnih pritožb senat Ustavnega sodišča. 6. Na spletnih straneh Ustavnega sodišča so objavljene vse odločitve (odločbe in sklepi, ki so obrazloženi), izdani v zadevah iz pristojnosti Ustavnega sodišča, od leta 1991 naprej. Za dostop do iskalnika kliknite tukaj. Odločitve na spletnih straneh so predstavljene in obdelane z dodatnimi informacijami. Vse obrazložene odločitve (odločbe in sklepi), izdane v zadevah iz pristojnosti Ustavnega sodišča, se objavljajo tudi v podatkovni zbirki IUS info. 7. Vsakdo lahko v času uradnih ur v prostorih knjižnice Ustavnega sodišča vpogleda v Uradni list Republike Slovenije, Zbirko odločb in sklepov Ustavnega sodišča ter v računalniško podprto bazo Ustavnega sodišča, ki zajema vse izdane odločbe in sklepe Ustavnega sodišča.
Udeleženec v postopku lahko vpogleda v spis ves čas, dokler teče postopek pred Ustavnim sodiščem. Spis lahko vpogleda v času uradnih ur v glavni pisarni pod nadzorstvom sodne osebe. Pravica do vpogleda spisa obsega tudi pravico do fotokopiranja posameznih delov spisa, kopija se lahko pošlje tudi po pošti. Za izdajo fotokopij pisanj je Ustavno sodišče določilo minimalni stroškovnik, ki je dostopen na: https://www.us-rs.si/stroskovnik/
Ni rezultatov