Slika prikazuje stopnišče.

Družba, ki je delničarka v družbi, nad katero se vodi postopek upniške prisilne poravnave, je s pobudo za oceno ustavnosti izpodbijala 221.i člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Ta naj ne bi omogočal vložitve pritožbe delničarjem zoper sklep o prenosu pooblastila za vodenje poslov dolžnice v postopku prisilne poravnave, s katerim ji je bila odvzeta (upravljavska) pravica na skupščini razrešiti in imenovati člane nadzornega sveta družbe. Pobudnica je zatrjevala neskladje s 25. členom Ustave, hkrati je z ustavno pritožbo izpodbijala vrsto sklepov, izdanih v postopkih prisilne poravnave, med katerimi pa je glede na vloženo pobudo pomemben sklep sodišča prve stopnje o prenosu navedenega pooblastila na upnico, predlagateljico upniške prisilne poravnave. Do tega prenosa je prišlo, ker je poslovodstvo dolžnice kršilo obveznosti iz nekaterih določb ZFPPIPP.

Po uvedbi postopka prisilne poravnave nastopijo za insolventnega dolžnika določene pravne posledice. Tako se na primer upravljavske pravice delničarjev ohranijo le delno. Na podlagi 151.a člena ZFPPIPP tako lahko s sklepom skupščine razrešijo in imenujejo člane nadzornega sveta dolžnika, za kar potrebujejo soglasje sodišča. Zoper sklep o prenosu pooblastila za vodenje poslov dolžnice, s katerim jim sodišče navedeno pravico odvzame, delničarji nimajo pritožbe. Delničarji namreč niso stranke insolvenčnih postopkov, zato imajo pravico do pritožbe le proti tistim sklepom, za katere tako določa navedeni zakon. V primeru sklepa o prenosu pooblastila jim zakon pravice do pritožbe ni dal, kljub temu da jim odvzame pravico do razrešitve ali imenovanja članov nadzornega sveta dolžnika.

Po ustaljeni ustavnosodni presoji popolna izključitev pritožbe pomeni poseg v pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave. Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-F) je kot cilj izključitve vsakršne pritožbe zoper sklep o prenosu pooblastil za vodenje dolžnika navedel okrepitev upravičenj upnikov in učinkovitejše finančno prestrukturiranje dolžnika. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je to ustavno dopusten cilj. Pri preizkusu, ali ne gre za prekomeren poseg (strogi test sorazmernosti), pa je ugotovilo, da poseg ni primeren za dosego zasledovanih ciljev. V insolvenčnih postopkih je namreč pritožba zoper sklepe sodišč nesuspenzivno pravno sredstvo. Morebitna vložitev pritožbe delničarjev zoper sporni sklep upnikom oziroma upniškemu odboru, na katere je bilo pooblastilo preneseno, tako ne bi preprečila, da na podlagi navedenega sklepa takoj odpokličejo stare člane organov nadzora in imenujejo nove. To pa pomeni, da izključitev pritožbe ni primerna za dosego zasledovanih ciljev, saj ne pripomore posebej k okrepitvi upravičenj upnikov in posledično k učinkovitejšemu prestrukturiranju dolžnika.

Ustavno sodišče je glede na navedeno ugotovilo neskladje 221.i člena ZFPPIPP s 25. členom Ustave in določilo način izvršitve, s katerim je do odprave ugotovljene protiustavnosti delničarjem insolventnega dolžnika, katerih skupni deleži dosegajo dvajsetino osnovnega kapitala dolžnika, omogočilo vložitev pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje o prenosu pooblastila za vodenje poslov dolžnice v postopku prisilne poravnave iz razlogov po 2. točki prvega odstavka izpodbijanega člena.