Ustavno sodišče je na zahtevo Vlade presojalo več določb Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Postojna (v nadaljevanju Odlok). Pri tem je poudarilo, da je v skladu s 147. členom Ustave lokalna skupnost pri urejanju nadomestila za stavbno zemljišče vezana na pogoje Ustave in zakona, nadomestila zato ne more predpisati mimo teh pogojev.

Glede določb 4. točke 4. člena in pete vrstice tabele iz drugega odstavka 11.a člena Odloka, ki sta omogočali, da se je nadomestilo za stavbno zemljišče odmerilo tudi za območje vojaškega vadišča Poček, je Ustavno sodišče ugotovilo, da nista bili v neskladju z Ustavo. Ker je določba prvega odstavka 59. člena Zakona o stavbnih zemljiščih iz leta 1984, ki je določala, da se nadomestilo ne plačuje za zemljišče, ki se uporablja za potrebe ljudske obrambe, prenehala veljati, Občina z določitvijo obveznosti plačila nadomestila tudi za navedeno območje ni kršila zahtev, ki izhajajo iz 147. člena Ustave.

Glede določbe 8. člena Odloka, ki je določala višje vrednotenje stavbnih zemljišč, na katerih so objekti za počitniško rabo, v primerjavi z zemljišči, na katerih so objekti za stanovanjske namene, je Ustavno sodišče ugotovilo, da je bila v neskladju z načelom enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave. Presodilo je, da Občina Postojna ni izkazala, v čem naj bi se kazala različnost med navedenimi zemljišči.

Glede 11.a člena in prvega ter četrtega odstavka 13. člena Odloka, ki so omogočali, da sta bila pri odmeri nadomestila uporabljeni tudi merili razvojne stopnje stavbnega zemljišča in zasedenosti prostora ali objekta je Ustavno sodišče ugotovilo, da so bili v neskladju s 147. členom Ustave. Poudarilo je, da lahko lokalna skupnost za odmero nadomestila določi tudi druga merila, ki jih Zakon o stavbnih zemljiščih iz leta 1984 ne ureja. Vendar mora biti merilo, ki ga izbere tako, da odraža lastnosti stavbnega zemljišča, povezano mora biti z njegovimi prednostmi ali slabostmi oziroma njegovo namembnostjo. Izbrani merili pa navedenega nista izražali.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da je bil v neskladju s 147. členom Ustave tudi drugi odstavek 14. člena Odloka, po katerem so se za izračun nadomestila v primeru, da zavezanec v določenem roku ni posredoval zahtevanih podatkov, uporabile pavšalne vrednosti. Občina sme namreč pri odmeri nadomestila uporabiti le podatke iz uradnih evidenc. Če so ti napačni ali nepopolni, pa mora ravnati po zakonsko predvidenem postopku.

Ustavno sodišče je v zvezi z navedenimi ugotovitvami neskladja Odloka z Ustavo določilo tudi načine izvršitve svoje odločitve. S tem je zavezancem za plačilo nadomestilo dana možnost, da skladno z zakonom zahtevajo vračilo preveč plačanega nadomestila.

Vlada je zahtevala, da Ustavno sodišče oceni ustavnost in zakonitost še več drugih določb Odloka, ki so urejale razne oprostitve od plačila nadomestila za stavbno zemljišče. Ker je Odlok med postopkom pred Ustavnim sodiščem prenehal veljati, je Ustavno sodišče štelo, da na podlagi teh določb niso mogle nastati take posledice, ki bi zahtevale njegovo odločitev, zato je zahtevo Vlade v tem delu zavrglo.