Okrajno sodišče v Ljubljani je zavrglo pritožnikov predlog za nadomestitev kazni treh mesecev zapora s hišnim zaporom. Pritožnik je zatrjeval kršitev pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, ker je predlog za hišni zapor mogoče vložiti samo do petnajst dni po pravnomočnosti obsodilne sodbe, predlog za zapor ob koncu tedna pa tudi med prestajanjem zaporne kazni.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da je položaj predlagateljev obeh alternativnih načinov izvršitve kazni enak v tem, da jim zakon daje možnost humanejšega načina izvršitve zaporne kazni, ki manj posega v osebno svobodo. Čeprav so si vsebinski pogoji za izrek posameznega nadomestnega načina izvršitve kazni različni, so si podobni v tem, da se lahko nekateri bolj, drugi pa manj verjetno izpolnijo tudi med prestajanjem zapora. Ustavno sodišče je ocenilo, da gre pri nekaterih pogojih za hišni zapor, kot sta bolezen in invalidnost, celo za hujše in bolj nepredvidljive okoliščine, povezane s poslabšanjem obsojenčevega zdravstvenega stanja.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da je predlagatelj novele KZ-1B predvidel hišni zapor tudi za tiste obsojence, ki med prestajanjem zaporne kazni npr. hudo zbolijo, z namenom omogočiti jim humanejše prestajanje zaporne kazni. Presodilo je, da je v drugem odstavku 129.a člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) naknadno postavljeni rok za vložitev predloga za hišni zapor zelo omejil uresničitev enega od namenov, zaradi katerega je bil institut hišnega zapora sploh uzakonjen. Ker zakonodajalec ni imel stvarnega razloga, ki bi upravičil manj ugodno ureditev dolžine roka za vložitev predloga za hišni zapor kot za vložitev predloga za zapor ob koncu tedna, je Ustavno sodišče ugotovilo delno neskladje drugega odstavka 129.a člena ZKP z drugim odstavkom 14. člena Ustave in zakonodajalcu naložilo odpravo neskladja. Odločilo je, da se do odprave ugotovljenega neskladja nadomestitev kazni zapora s hišnim zaporom lahko predlaga do konca prestajanja kazni zapora. Odločilo je tudi, da je bila pritožniku z izpodbijanimi sodnimi odločbami kršena pravica do enakosti pred zakonom.