Ustavno sodišče je ugotovilo, da je del Odloka o izvedbenem prostorskem načrtu Mestne občine Kranj (v nadaljevanju Odlok) v neskladju z Ustavo. Pobudo je vložil lastnik zemljišča, ki mu je bila z izpodbijanim odlokom spremenjena obstoječa namenska raba iz zemljišča namenjenega za stanovanjsko gradnjo v park.

Ustavno sodišče je Odlok presojalo z vidika načela zakonitosti (tretji odstavek 153. člena Ustave), ki zahteva, da so občinski splošni akti skladni z zakonom. Pri tem je Ustavno sodišče upoštevalo, da je ustavna omejitev, ki zavezuje pripravljavca prostorskega akta pri opredelitvi vsebine prostorskih aktov, je tudi pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave.

Ustavno sodišče je navedlo, da sprememba namenske rabe iz zazidljivega v nezazidljivo zemljišče intenzivno poseže v pričakovanja lastnika zemljišča in s tem tudi intenzivno na novo sooblikuje upravičenja, ki izhajajo iz lastninske pravice, varovane v 33. členu Ustave. Zato je ob upoštevanju sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice sprejelo stališče, da tovrstna sprememba obstoječe namenske rabe zemljišča pomeni poseg v pravico do zasebne lastnine.

Kljub temu, da ima lokalna skupnost široko polje proste presoje tako pri izbiri ukrepov, s katerimi bo dosegla namensko in smotrno izrabo zemljišč ter tudi pri oceni, ali so posledice ukrepa upravičene z vidika ciljev, ki jim lokalna skupnost sledi s pripravo prostorskega akta, lokalna skupnost ne sme popolnoma spregledati interesov posameznikov pri varovanju pravice do zasebne lastnine. Pri sprejemanju prostorskih aktov mora lokalna skupnost pretehtati, ali je izpolnjen pogoj pravičnega ravnovesja med interesi skupnosti in interesi posameznika. Ustavno sodišče je poudarilo, da zahtevanega ravnovesja ni mogoče presoditi, če niso znane strokovne podlage, pomembne za odločitev o spremembi namenske rabe zemljišča. Na zakonski ravni sta te zahteve urejala 7. in 10. člen Zakona o prostorskem načrtovanju.

Ker v postopku sprejemanja Odloka ni bilo zagotovljeno skrbno tehtanje javnega in zasebnega interesa in ker Mestna občina Kranj ni pojasnila, na kakšnih strokovnih podlagah je temeljila sprememba obstoječe namenske rabe, je Ustavno sodišče ugotovilo, da je Odlok v neskladju s 7. in 10. členom Zakona o prostorskem načrtovanju in posledično s tretjim odstavkom 153. člena Ustave.