Ustavno sodišče je na pobudo gospodarske družbe presojalo ureditev Zakona o javnem naročanju, po kateri morajo naročniki iz postopka javnega naročanja obvezno izključiti ponudnike, ki imajo prekrške v zvezi z delovnim časom in počitkom. Taka ureditev velja tako v fazi oddaje javnega naročila kot tudi v fazi izvedbe javnega naročila. V izvedbeni fazi javnega naročila morajo naročniki periodično preverjati, ali ima izvajalec javnega naročila prekrške v zvezi z delovnim časom in počitkom, pri čemer morajo v pogodbi o izvedbi javnega naročila oziroma v okvirnem sporazumu za izvedbo javnega naročila določiti razvezni pogoj. Če naročnik pri preverjanju ugotovi obstoj prekrškov, se šteje pogodba za razvezano, naročnik pa začne nov postopek javnega naročanja.

Ureditev izključitve ponudnikov oziroma razveze pogodb o izvedbi javnega naročanja je Ustavno sodišče presojalo najprej z vidika načela jasnosti in pomenske določljivosti (2. člen Ustave). Presodilo je, da že iz jezikovne razlage zakona, ki ureja delovna razmerja, jasno izhaja, kaj so prekrški v zvezi z delovnim časom in počitkom.

Obvezni izključitveni razlog oziroma razvezni pogoj zaradi ponudnikovih oziroma izvajalčevih prekrškov v zvezi z delovnim časom in počitkom je nato Ustavno sodišče presojalo še z vidika splošnega načela enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave). Ugotovilo je, da iz primerjave različnih izključitvenih razlogov izhaja, da lahko naročnik za določene izključitvene razloge uporabi t. i. mehanizem popravnih ukrepov, s katerimi lahko dokaže svojo zanesljivost kljub obstoju razlogov za izključitev, medtem ko v primeru izključitvenega razloga prekrškov v zvezi z delovnim časom in počitkom mehanizem popravnih ukrepov ni možen. Podobno je ugotovilo tudi za razvezni pogoj v izvedbeni fazi javnega naročila, saj razveza pogodbe ni predvidena v vseh primerih obstoja izključitvenih razlogov. Za nobeno od opisanih razlikovanj Ustavno sodišče ni moglo ugotoviti razumnega razloga, ki bi upravičeval različno obravnavo enakih položajev ponudnikov oziroma izvajalcev javnih naročil. Zato je ugotovilo, da sta izpodbijani ureditvi v neskladju z Ustavo. Sprejelo je ugotovitveno odločbo, ker razveljavitev nomotehnično ni bila mogoča, določilo pa je tudi način izvršitve svoje odločitve.