Ustavno sodišče je odločalo o pobudi in ustavni pritožbi generalnega državnega tožilca, Vrhovnega državnega tožilstva in Vrhovnega sodišča zoper 1. člen Zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre) v zvezi z Aktom o odreditvi parlamente preiskave v zadevi Franc Kangler in drugi. Generalni državni tožilec in Vrhovno državno tožilstvo sta izpodbijala tudi ZPPre in Poslovnik o parlamentarni preiskavi (PoPP), ker naj ne bi urejala ustreznega mehanizma, s katerim bi bilo mogoče preprečiti parlamentarne preiskave, ki protiustavno posegajo v neodvisnost in samostojnost opravljanja državnotožilske funkcije.

Ustavno sodišče je uvodoma opozorilo na svojo dosedanjo presojo, po kateri je državno tožilstvo del izvršilne oblasti, vendar je v razmerju do drugih organov izvršilne oblasti samostojno, v razmerju do zakonodajne in sodne oblasti pa neodvisno. Ustavno sodišče je pojasnilo, da državni tožilci nikakor niso del izvršilne oblasti, ki bi lahko bil podvržen političnemu nadzoru in politični odgovornosti. Nasprotno: neodvisnost in samostojnost državnih tožilcev, ki izhaja iz ustavne funkcije kazenskega pregona, prepovedujeta politično vmešavanje v opravljanje državnotožilske funkcije v konkretnih primerih. Navedeni ustavni položaj državnega tožilstva je treba upoštevati tudi pri odrejanju in izvajanju parlamentarnih preiskav. Po presoji Ustavnega sodišča to ne pomeni, da Ustava prepoveduje vsakršno parlamentarno preiskavo, ki se nanaša na opravljanje državnotožilske funkcije. Pomeni pa, da s parlamentarno preiskavo ni dovoljeno vplivati na odločitev državnih tožilcev, ali bodo v neki konkretni zadevi začeli ali opustili kazenski pregon in kako bodo kazenski pregon vodili. Če je parlamentarna preiskava odrejena ali zahtevana z namenom preizkušanja pravilnosti konkretnih odločitev ali ravnanj državnih tožilcev, ki sodijo v okvir državnotožilske funkcije, ali ugotavljanja odgovornosti državnih tožilcev za take odločitve ali ravnanja, je že sama odreditev take parlamentarne preiskave v neskladju z ustavno zagotovljeno neodvisnostjo državnih tožilcev iz prvega odstavka 135. člena Ustave in drugega stavka drugega odstavka 3. člena Ustave.

V nadaljevanju odločbe se je Ustavno sodišče ukvarjalo s vprašanjem procesnega varstva državnotožilske neodvisnosti v postopku odrejanja parlamentarne preiskave. Pojasnilo je, da v zakonodaji ni predvideno sodno varstvo, pravno sredstvo ali drug učinkovit postopek, s katerim bi bilo mogoče preprečiti parlamentarne preiskave, ki protiustavno posegajo v neodvisnost državnih tožilcev, čeprav je obstoj takega postopka ključnega pomena za delovanje pravne države, varovanje človekovih pravic ter za neodvisno, nepristransko in pošteno sojenje. Ustavno sodišče je presodilo, da bi bilo mogoče tak postopek urediti v skladu z ustavnim sistemom delitve oblasti in na način, ki ne bi ogrožal učinkovitega izvajanja parlamentarnih preiskav, ter je zaključilo, da Ustava obstoj takega postopka zahteva.

Glede na navedeno je Ustavno sodišče ugotovilo, da sta izpodbijana ZPPre in PoPP v neskladju s prvim odstavkom 135. člena in drugim stavkom drugega odstavka 3. člena Ustave. Državnemu zboru je naložilo, naj ugotovljeno protiustavnost odpravi v roku enega leta po objavi odločbe v Uradnem listu. Določilo je tudi način izvršitve odločitve, po katerem je do odprave ugotovljene protiustavnosti o skladnosti akta o odreditvi parlamentarne preiskave z ustavno zagotovljeno neodvisnostjo državnih tožilcev pristojno odločati Ustavno sodišče na zahtevo generalnega državnega tožilca.

V skladu z navedenim načinom izvršitve je Ustavno sodišče nadaljevalo odločanje o ustavni skladnosti Akta o odreditvi parlamentarne preiskave v zadevi Franc Kangler in drugi. V okviru te presoje je analiziralo dele akta, ki se nanašajo na opravljanje državnotožilske funkcije, in ocenilo, da se preiskava v tem delu nanaša na ugotavljanje zakonitosti sprožitve in vodenja kazenskega pregona v konkretni zadevi. Ustavno sodišče je presodilo, da je Akt o odreditvi parlamentarne preiskave v zadevi Franc Kangler in drugi v tem delu v neskladju z neodvisnostjo državnih tožilcev in ga je v tem obsegu razveljavilo.