Ustavno sodišče je odločilo o zahtevi za oceno ustavnosti 221.j člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki ureja vsebino in obravnavo upniškega predloga za začetek postopka prisilne poravnave.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da zakonska ureditev upniške prisilne poravnave glede obsega preizkusa upniškega predloga ter možnosti sodelovanja dolžnika v postopku posega v njegovi pravici do izjave in do poštenega postopka iz 22. člena Ustave. Zakonodajalec je z ureditvijo upniške prisilne poravnave zasledoval cilj hitrosti postopka (učinkovitejšega prestrukturiranja) in varstva imetnikov finančnih terjatev, s čimer je zasledoval ustavno dopusten cilj. Z vidika upnikov se možnost učinkovitejšega prestrukturiranja v časovnem smislu kaže kot možnost, da se lahko tudi ob njihovi aktivnosti in hitreje pripravljajo potrebne finančne osnove za dolžnikovo finančno prestrukturiranje. Po drugi strani je varstvo dolžnika kljub formalnemu položaju stranke postopka zagotovljeno le naknadno (tj. šele po začetku postopka prisilne poravnave z vsemi posledicami za njegov pravni položaj) in v obliki vsebinsko omejenega ugovora, s katerim lahko uveljavlja le dejstvo, da ni insolventen.
Zakonska ureditev, ki v interesu upnikov finančnih terjatev s ciljem učinkovitosti finančnega prestrukturiranja dolžniku ne omogoča učinkovitega sodelovanja v postopku in vsebino preizkusa upniškega predloga v bistvenem omejuje le na izpolnjenost kvote predlagateljev postopka, po presoji Ustavnega sodišča daje preveliko težo načelu hitrosti postopka in interesom upnikov finančnih terjatev v primerjavi z dolžnikovima pravicama do izjave in poštenega postopka. Ker ureditev ni sorazmerna v ožjem smislu, je Ustavno sodišče odločilo, da je v neskladju z 22. členom Ustave.
